Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
90 % otroških igrač je narejenih iz plastike. Kar 80 odstotkov jih zavržemo v smeti, le nekaj manj kot 4 odstotke jih recikliramo. Lara Baler in Boris Ouček sta plastiko pri izdelavi otroških igrač zamenjala za maso iz orehovih lupin. Razvila sta nov material in iz njega začela izdelovati igrače.
Nove materiale iz naravnih biopolimerov razvijajo na Kemijskem inštitutu. Pokazali so nam, kako pripravijo material na osnovi polisaharidov, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil tradicionalne materiale. Čeprav gre za popolnoma naravne biopolimere, jih na koncu tudi testirajo, s čimer ugotovijo, ali se v naravi razgradijo.
Miha Pavšek se ukvarja z raziskavami ledenikov in njihovega dogajanja. Fizična geografija, naravne nesreče, dolgotrajno nastajanje slovenskih ledenikov in hitro izginjanje njihovih ostankov so predmet njegovega zanimanja. Preprosta lesena igrača Konstrukta že takoj pritegne pozornost. Zgodba tega izdelka pomembnega slovenskega oblikovalca Nika Kralja je stara več kot štiri desetletja. Konstrukta je bila zasnovana leta 1976, luč sveta pa je ugledala šele po 45 letih. V starem delu slovenske prestolnice Ljubljana se bohoti velika poznobaročna stavba – Gruberjeva palača. Njena zgodba, ki se vije od druge polovice 18. stoletja, je zelo bogata in pestra. Danes je v njenih prostorih Arhiv Republike Slovenije. Ljubljanska reševalna postaja je praznovala sto let svojega delovanja. Na intervencije so hodili s konjskimi vpregami, temeljila pa je na prostovoljstvu. Sto let pozneje je reševalna postaja poklicna in sodobno opremljena služba z več kot sto zaposlenimi. Izdelovalko vitrajev Katjo Zrimšek pritegne steklo kot material, posebno čarobnost pa vidi prav v sestavljanju njegovih delcev v nove celote. Neprosojnost barvnega stekla pa še dodatno vzbuja nekakšno skrivnost.
Strast do stekla kot materiala in sestavljanje njegovih drobnih koščkov v celoto vsakič znova občuti izdelovalka vitrajev.
Nekoč so na intervencije hodili s konjskimi vpregami, reševalna postaja, ki praznuje sto let svojega delovanja, pa je temeljila na prostovoljstvu.
V starem delu Ljubljane se bohoti velika poznobaročna stavba, kjer danes domuje Arhiv Republike Slovenije.
Zgodba te preproste lesene igrače slovenskega oblikovalca Nika Kralja je stara več kot štiri desetletja.
Raziskovanje ledenikov, njihovo dolgotrajno nastajanje in hitro izginjanje ostankov so predmet njegovega zanimanja.
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tehnologija, ki je bila na Zemlji razvita za v vesolje, se včasih iz vesolja vrne v uporabo na Zemlji. Tak primer je Trisatova kamera, ki je občutljiva za človekovim očem nevidni infrardeči spekter in je uporabna za opazovanje Zemljinega površja. Na Zemlji pa jo bomo lahko uporabili v pralnih strojih!
Komunikacijo s sateliti vzpostavljajo v času preletov satelitov nad zemeljsko postajo. Pri slovenskem satelitu TRISAT-R pa so morali zaradi višine njegovega letenja pri komunikaciji z njim nekaj stvari tudi spremeniti. Pri komuniciranju s satelitom je bila navzoča naša ekipa.
Za vesoljsko industrijo je pomembno merjenje frekvenc. Na vesoljski postaji jih merijo zato, da lahko odkrijejo, kje so vesoljske smeti morda trčile v postajo. Demonstracijo vesoljskih meritev na Zemlji so nam pokazali v podjetju Dewesoft.
Med velike zgodovinske dogodke na Hrvaškem spada kmečki upor iz 16. stoletja. Tako kot vsako leto so ga tudi letos, ko mineva 450 let od stubiške bitke, zaznamovali z veličastno prireditvijo. Pri tem velika čast pripada konju, ki je globoko vpet v zagorsko naravno in kulturno dediščino. Preden je v 19. stoletju zagorela prva žarnica, so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Garaža Józsefa Hidega v Kiskunhalašu je kot muzej. Med številnimi zbranimi starinami pa je prav posebna zbirka starih petrolejk, ki jih je zbiratelj obnovil in rešil pred propadom. Oblikovalka Kerstin Rank iz Lichtenfelsa je pred časom odkrila zavržene rešilne jopiče. Te namreč zamenjajo vsakih deset let. Ustanovila je svoje zagonsko podjetje za večvrednostno recikliranje in pričela iz jopičev izdelovati torbe in modne dodatke. Do zdaj je predelala že več kot 400 000 rešilnih jopičev. Čeprav Slovenije ne povezujemo z vulkanskim delovanjem, je zanimivo, da sta prav na tem ozemlju v preteklosti bruhala dva vulkana. Zadnji je ugasnil pred tremi milijoni let. To je bil vulkan Pri Gradu na Goričkem. Ponovno so vulkan prebudili v doživljajskem parku Vulkanija.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Švedskem so razvili posebno obleko, ki z blago elektrostimulacijo lahko pomaga nekaterim ljudem z okvaro živčevja in z njo povezanimi simptomi, kakršna je denimo mišična zakrčenost.
V službi za raziskave in razvoj Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča že razvijajo tudi nove robote za rehabilitacijo hoje, ki bodo bolnikom pomagali pri poznejših stopnjah rehabilitacije, ko bolniki vse več aktivnosti že zmorejo sami.
Rehabilitacija se po navadi začne že v bolnišnici ali, pri nas, v Univerzitetnem rehabilitacíjskem inštitutu Soča, kjer so prve robote za rehabilitacijo začeli uporabljati pred približno 10 leti.
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Neveljaven email naslov