Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vročinskih valov je čedalje več, tako kot zdravstvenih težav, povezanih z njimi. Najbolj ogroženi so starejši, srčni in kronični bolniki. Marsikateri posledici vročinskih valov pa se lahko izognemo s primernim sistemom obveščanja in blažitvenimi strategijami. Vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad 22 °C v podnebju hribovitega sveta, nad 24 °C v celinskem podnebju in nad 25 °C v sredozemskem podnebju. Kako natančno in koliko vnaprej lahko vremenoslovci napovedo vročinski val, smo pogledali v naši oddaji o vročinskih valovih.
Vzdolž slovenske obale imamo 21 kopalnih voda. Toda v morje lahko potoki in reke sperejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah, in onesnažila iz urbanih naselij. Tovorne ladje pripeljejo v naše pristanišče balastne vode iz drugih delov sveta. Prihaja lahko do napak v kanalizacíjskih sistemih in do izlivov kanalizacíjskih voda v morje. Zato na vseh kopalnih vodah v poletni sezoni, od 1. junija do 15. septembra, vsakih 14 dni preverjajo kakovost vode. Tako v eni kopalni sezoni morsko vodo vzorčijo 8-krat. Kako čista je voda v slovenskih morskih kopališčih? To smo preverili v oddaji Mikrobiom našega morja.
Meduze se pojavljajo sporadično na različnih mestih in globinah, zato je njihovo spremljanje zelo težko. Osnovno opazovanje pojavljanja meduz poteka z obale ali barke. Nova metoda, ki jo v mednarodnem prostoru skušajo uveljaviti raziskovalci morske biološke postaje pa je uporaba posebnega brezpilotnega letalnika, ki površino vode opazuje z zraka.
Ob Kolpi, v Vinici, na stičišču Slovenije in Hrvaške, so se 16. junija sestali sogovorniki iz političnih, mladinskih in podjetniških krogov ter v okviru zaključnega dogodka evropskega projekta RTV Slovenija Misija Mlada kohezija mladim pripovedovali o prisotnosti Evropske unije v regiji.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu v navtiki – Seascape.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sloveniji obsegajo travniki 17 % zemljišč, kar je okvirno 345.000 hektarjev površine. Za vsak travnik v Sloveniji je mogoče ugotoviti čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteto rabe in starost travinja. To je z analizo satelitskih posnetkov razkril prvi monitoring slovenskih travnikov. Ugotovili so, da se travniki danes kosijo večkrat kot nekoč. Pogosta košnja vpliva na to, da na njih živi manj vrst rastlin in živali. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v triletni raziskavi našteli zgolj 239 od 575 doslej najdenih vrst divjih čebel pri nas. V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo tako, da semensko mešanico žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom in jo sejejo na vrstno osiromašene površine. Kako ohraniti vrstno pestrost travnikov? Je lahko zadosten ukrep poznejša košnja trave?
V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo na poseben način. Z vrstno bogatih travnikov nabirajo semena in jih sejejo na vrstno osiromašene površine. Semena žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom, ki so ga razvili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Gre za edini tako velik krtačni stroj pri nas, ki lahko žanje na velikih površinah, kar omogoča zbiranje večjih količin semenskih mešanic.
Travniki imajo velik pomen za rastlinojede živali. Te tam najdejo velik del svoje hrane. Močno gnojenje in pogosta košnja pa vplivata na to, da je na travnikih manj vrst rastlin in živali, ogroženi so tudi divji opraševalci – čmrlji in divje čebele. Kakšno je njihovo število pri nas?
Ena izmed ugotovitev prvega monitoringa travnikov v Sloveniji je, da so travniki danes košeni večkrat kot v preteklosti. Raziskovalci so z uporabo satelitskih posnetkov dobili še druge podatke o njihovih lastnostih.
Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom.
Z novinarko Barbaro Zrimšek smo se pogovarjali o projektih, ki jih sofinancira Evropska unija iz evropskih kohezijskih skladov. Zadnji dve leti smo jih v naši oddaji predstavili skoraj sto.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Evropski projekti Interreg spodbujajo čezmejno sodelovanje držav članic Evropske unije. Tak je tudi projekt Living Castles, ki spodbuja obiskovanje slovenskih in hrvaških gradov skozi skupen turistični produkt. Gradove, kot sta varaždinski in ptujski, poleg projekta povezuje tudi skupna zgodovinska razvojna pot, kar partnerji projekta osvetljujejo z dogodki, ki povezujejo vključene gradove. Evropska sredstva so investirali v sodobno opremo, ki obiskovalcem omogoča izboljšano doživetje, hkrati pa prispeva k trajnosti projekta in gradov v regiji.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi rudniški zdravnik v Idriji in pionir slovenskega znanstvenega poimenovanja rud, rastlin in živali. Kakšen je še po 300 letih njegov doprinos k znanosti? Najznamenitejša rastlina, ki jo je opisal, je kranjski volčič. Rastlina vsebuje tudi strupene alkaloide, ki so jih nekoč uporabljali kot naravno sredstvo za anestezijo. V idrijskem rudniku smo posneli epsomit in melanterit - minerala, ki ju je davnega leta 1761 prvi opisal Scopoli. Del njegove pisane dediščine je tudi več let pozabljena knjiga Podobe kranjskih gob. V njej je 47 platen neznanega slikarja, na katerih so upodobljene gobe v naravni velikosti s Scopolijevimi komentarji. Katera njegova znanstvena dela so še pomembna in zakaj so bila številna Scopolijeva rodovna imena spregledana?
Scopoli je bil tudi eden prvih raziskovalcev gob pri nas. Uredil je 180 vrst gliv, 30 jih je poimenovanih po njem. Prvovrstno slovensko narodno in kulturno dediščino, Podobe kranjskih gob, je iz zaprašenih pariških depojev oživil Andrej Piltaver z Inštituta za sistematiko višjih gliv.
Med pomembnejšimi Scopolijevimi deli je knjižica O idrijskem živem srebru, v kateri je opisal poklicne bolezni rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom. V idrijskem rudniku je odkril tudi mineraloške posebnosti.
Neveljaven email naslov