Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Zemljina površina je sestavljena iz osem velikih litosferskih plošč in veliko več manjših, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, na stikih pa se narivajo ali spodrivajo, s tem pa povzročajo spremembe površja. Pred več sto milijoni let je bil na geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Poglejmo eno izmed posledic premikanja tektonskih plošč.
Leta 2000 je bila postavljena prva točka sistema SIGNAL, kar je okrajšava za "Slovenija, geodezija, navigacija, lokacija". Signal je osnova državne geoinformacijske infrastrukture in orodje novega slovenskega državnega koordinatnega sistema. Tudi na novo izmerjenim točkam se spreminjajo njihove koordinate.
Vseh 34 točk trigonometrične mreže I. reda na našem ozemlju je še danes označenih v naravi. Te točke so bile izmerjene in njihove koordinate so bile določene s takrat najvišjo dosegljivo točnostjo. Danes nam nove tehnologije omogočajo veliko natančnejše meritve kot pred 200 leti.
Vsa zdravila, ki jih danes uporabljamo, so bila najprej preizkušena na živalih. Toda testiranje na živalih včasih ne da pravih rezultatov in je etično sporno. Obe slabosti bi lahko rešili organi na čipu. Gre za več celic posameznih človeških organov, s katerimi simulirajo naše organe. Lani je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz organov na čipu. V Italiji razvijajo sklep na čipu, na katerega bodo prenesli posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tako bodo lahko preizkusili, katero zdravilo je najboljše za vsakega posameznega bolnika. Kakšni so ti organi na čipu, katere organe sploh lahko imamo na njih in kakšne so njihove prednosti pred testiranjem na živalih?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo s švicarskimi partnerji razvijajo model ribjih celic, ki ga nameravajo povezati z računalniškimi matematičnimi modeli. Ti bodo napovedovali učinke kemikalij na razmnoževanje rib v naravnem okolju. Novi testi bi v prihodnjih treh letih lahko nadomestili več 100 tisoč testov toksičnosti na živih ribah.
Italijanski znanstveniki želijo prenesti na čip posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom in tako ustvariti nekakšno kopijo, dvojčka bolnikovega sklepa. Na njem pa želijo preizkušati, katero zdravilo je najboljše za posameznega bolnika.
Lani je ameriška Uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz testiranj na organih na čipu.
»Taborniki ustvarjamo boljši svet« je osnovno vodilo vseh tabornikov.
Projekt KARST, ki ga je omogočil Evropski raziskovalni svet, se ukvarja z možnostjo napovedovanja zapletenih kraških struktur in procesov, s tem pa reševanja odzivov na ekstremne dogodke, saj so vodotoki kraškega povodja sposobni zelo hitrega pretoka vode in s tem prenosa onesnaženja. Anja Musek z mokrim polstenjem ustvarja zelo različne izdelke in oblačila. Zanjo sta značilna sodobno, minimalistično oblikovanje in uporaba naravnih materialov. Nedavno je bila sprejeta tudi v mednarodno skupino VAWAA – Vacation With an Artist. Slikarka Ana Sluga se ukvarja tudi s fotografijo in videom. Zanimajo jo meje prehajanja med različnimi mediji, kar igrivo tematizira v svojih delih. Svoje znanje predaja študentom na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Eden najpomembnejših slovenskih sodobnih pisateljev Drago Jančar je za svoje delo prejel več domačih in mednarodnih literarnih nagrad. Za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja pa so največja nagrada bralci njegovih del. »Taborniki ustvarjamo boljši svet« je osnovno vodilo vseh tabornikov. Slovenski taborniki delujejo v okviru Zveze tabornikov Slovenije, ki je neprofitna mladinska organizacija z vzgojnimi cilji in spoštovanjem temeljnih vrednot. Moto vsakega slovenskega tabornika je tudi »Bodi pripravljen!«.
Drago Jančar je eden najpomembnejših slovenskih sodobnih pisateljev.
Slikarka Ana Sluga se ukvarja s fotografijo in videom. Zanimajo jo meje prehajanja med različnimi mediji.
Anja Musek z mokrim polstenjem ustvarja zelo različne izdelke in oblačila.
Projekt KARST, ki se ukvarja z možnostjo napovedovanja kraških procesov, je omogočil Evropski raziskovalni svet.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
Za naše hišne ljubljenčke predstavljajo nevarnost nekatere sobne rastline. Veliko strupenih sobnih rastlin prihaja iz priljubljene družine kačnikovk.
Tudi rastline, ki jih uživamo, imajo dele, ki so za nas nevarni. Sadje je pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebuje pa tudi človeku toksične snovi, ki so na srečo v večji koncentraciji prisotne le v semenih.
Večina rastlin je med evolucijo razvila strupe, s katerimi se branijo pred rastlinojedci. Mnoge od njih so pogoste v našem okolju ali pa jih celo gojimo kot okrasne rastline. Nekatere od njih so lahko nevarne za ljudi. V Sloveniji so to tisa, jesenski podlések, čmeríka, pikasti míšjak, volčja češnja in številne druge.
Neveljaven email naslov