Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ne glede na metodo čiščenja naj bi bile bazenske vode varne za kopanje. Za njihovo ustreznost skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki redno preverja kakovost vode pri upravljavcih kopališč in lastnikih bazenov, ki so del turistične dejavnosti.
Klor v bazenih ima torej poleg prednosti tudi slabosti. Za čiščenja vode v bazenih imamo na voljo še druge tehnike. Nekoč so že uporabljali ozon, ki prihaja v zadnjih letih spet v ospredje. Pojavljajo pa se tudi naprednejše tehnike, kot je na primer kavitacija.
Koža, lasje, izločki in človeški mikroorganizmi pa niso edine nečistoče, ki jih prinesemo v bazen. Mednje spadajo tudi kozmetični pripravki, na primer sončne kreme. Te vsebujejo različne snovi, ki nas ščitijo pred sončnimi žarki, v stiku s klorom pa se razgradijo na številne snovi in nekatere med njimi so zdravju škodljive.
Površina kože pri odraslem človeku znaša približno 2 m2, na njej pa imamo okoli 1,5 bilijonov različnih mikroorganizmov, bakterije, viruse in glive.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Zaradi fizioloških procesov pride s staranjem tudi do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. Kako se stare mišice razlikujejo od mladih? In kaj je tisto, kar vpliva na staranje mišic?
Kljub številnim raziskavam znanstvenikom še ni uspelo natančno določiti označevalcev za merjenje biološke starosti posameznika. Ena najnatančnejših naj bi bila notranja epigenetska ura v celicah.
V Sloveniji se, tako kot drugod v razvitem svetu, občutno povečuje število starostnikov. Življenjska doba se podaljšuje predvsem po zaslugi sodobne medicine, ki vse uspešneje preprečuje oziroma zdravi različne bolezni. Pa to še ni dovolj. Znanost že nekaj časa raziskuje tudi, kako bi lahko staranje upočasnili ali celo preprečili. Tako so znanstveniki iz Cambridgea pred kratkim objavili izsledke raziskave, v kateri so za kar 30 let pomladili kožne celice 53-letnice.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Mikro- in nanoplastika je povsod okoli nas. Našli so jo v najbolj odročnih krajih sveta, v živalih, sadju, zelenjavi, pitni vodi. Zato ne preseneča, da je tudi v človeškem telesu. Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti, pred kratkim pa so jo prvič odkrili tudi globoko v pljučih in krvi. Ena izmed raziskav je pokazala, da vsak teden zaužijemo kar 5 g plastike, kar je enako, kot če bi pojedli bančno kartico. Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka?
Letos objavljena raziskava Univerze v Tel Avivu ugotavlja, da mikroplastika v vodnem okolju veže nase obstojna organska onesnaževala – to so težko razgradljive in strupene kemikalije, ki jih najdemo v okolju, na primer ostanki pesticidov ali zdravil. S tem se njihova toksičnost poveča za kar 10-krat. In to ima lahko posledice za naše zdravje.
Proučevanje vpliva mikro- in nanoplastike na ljudi je kompleksno. Na enoceličnih organizmih proučujejo, ali lahko mikroplastika prehaja skozi celične pregrade, hkrati pa se ukvarjajo tudi s tem, kako čim bolje pripraviti vzorce za analizo, da bodo rezultati zanesljivi.
Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti. Marca letos pa so nizozemski raziskovalci objavili raziskavo, s katero so dokazali delce mikroplastike v človeški krvi. V začetku aprila pa so bili objavljeni izsledki še ene raziskave, po katerih so mikroplastiko odkrili tudi globoko v pljučih živih ljudi.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Triglavski ledenik je leta 1897 obsegal 400.000 m2. Do leta 2016 se je zmanjšal na 10.000 m2. Naš ledenik ni izjema, vsi ledeniki po svetu se krčijo. Ledeniki pokrivajo približno 10 % zemeljske površine. 99 % jih je na polarnih območjih, vendar je ledenike mogoče najti v gorskih verigah na vseh celinah, razen v Avstraliji. Ledeniki so največji zbiralniki sladke vode na Zemlji. Ko se poleti in jeseni talijo, v najbolj sušnem obdobju z vodo preskrbujejo vodonosnike v dolinah. Slovenski znanstveniki so raziskali, kam odteka voda s Triglavskega ledenika. Kaj pomeni krčenje ledenikov po svetu za pretoke rek in preskrbo s pitno vodo?
Vode iz ledenikov: Vodni tokovi so zelo občutljivi za vse spremembe v okolju. Manjša ko je reka, večji je vpliv teh sprememb. Veliko raziskav, ki bi nedvoumno povezale zmanjšan pretok rek in spremembe njihove čistosti in življenja v njih, ni. Ena redkih daljših raziskav pri nas je raziskava potoka Glinščice. Glinščica izvira in teče daleč stran od našega ledenika, vendar rezultati raziskave veljajo za vse vodotoke.
Podatke tako o velikosti ledenikov in pretokih voda pa imajo nemški raziskovalce ledenika Tsanfleuron. Zato lahko tudi analizirajo neposreden vpliv krčenja ledenikov na upadanje pretoka rek.
Kam teče voda s Triglavskega ledenika, so na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in Inštitutu za raziskovanje Krasa ugotavljali že leta 1964. Ker se je ledenik od takrat skrčil, metodologija meritev pa izboljšala, so lani raziskavo ponovili.
Neveljaven email naslov