Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 10 milijard ljudi, zato bomo morali pridelati več hrane. Rastline so v naravi izpostavljene ekstremnim vremenskim razmeram in številnim povzročiteljem bolezni, zaradi česa pridelamo manj hrane, kot bi je lahko. Ena od rešitev za zmanjšanje izgube pridelkov so genetski biosenzorji, molekule, ki zaznajo spremembo v rastlinski celici in jo sporočijo z merljivim signalom. Slovenski raziskovalci so s pomočjo teh senzorjev, ki so jih vnesli v rastline krompirja, odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti virusu Y. Kaj razvoj novih metod pomeni za trajnostno kmetijstvo prihodnosti in kako se tega lotiti tudi z vzgojo odpornih sort poljščin?
Najboljši način obvladovanja krompirjevega virusa Y je sajenje odpornih sort krompirja. Z vzgojo odpornih sort poljščin se že desetletja ukvarjajo na Kmetijskem inštitutu. Naraščajoče število ljudi, spremembe podnebja, nove rastlinske bolezni in škodljivci namreč zahtevajo ustvarjanje novih, odpornejših in produktivnejših sort rastlinskih vrst. Današnje sorte večine kulturnih rastlin so posledica več tisočletij trajajočega procesa žlahtnjenja. Z njim poskušajo glavne poljščine prilagoditi na neugodne razmere, kot so visoke temperature, škodljivci in bolezni.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so razvili senzorske rastline krompirja, s katerimi v živo spremljajo oksidirajoče okolje v rastlinskih celicah. S pomočjo genetskih biosenzorjev so prvi odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti okužbi z virusom Y.
Krompir je ena najpomembnejših kulturnih rastlin na svetu, krompirjev virus Y pa je eden najbolj razširjenih rastlinskih virusov, ki najpogosteje napada tobak, papriko, paradižnik in krompir. Pomemben je tudi z ekonomskega vidika. Kmetovalci lahko zaradi okužbe krompirja s tem virusom izgubijo 80 % pridelka. Prav ta virus je bil konec osemdesetih usoden za priljubljeno, a občutljivo sorto krompirja igor, ki so jo takrat gojili na treh četrtinah vseh krompirjevih polj po Sloveniji.
Tudi prenos znanja na trg in spodbujanje raziskovanja odgovorov na vsakdanje težave je eden od ciljev, h kateremu stremi Evropska unija. To podpira s programom Obzorje Evropa, s katerim financira inovacije v državah, ki so vključene v program. Številni raziskovalci imajo znanje in poznajo rešitve, ki jih išče trg, zato jih univerze po Evropi motivirajo k ustanavljanju tako imenovanih odcepljenih podjetij. Primer spinoff podjetja Univerze v Ljubljani je podjetje DivjaLabs, ki smo ga obiskali z našo snemalno ekipo.
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?
Z analizo fosilnega cvetnega prahu lahko ugotovijo, kaj se je pred tisočletji dogajalo v neposredni bližini Bohinjskega jezera.
Vrtino je potrebno za analizo posebej pripraviti. V laboratoriju jo vzdolžno prerežejo in jo postavijo v jeklene nosilce z metrom. Potem vrtino fotografirajo, naredijo granulometrično analizo, sledita pa še kemična in mineraloška analiza.
Naša ekipa je bila z raziskovalci, ko so na Bohinjskem jezeru naredili približno dva metra globoko vrtino.
V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet. Danes prisegajo na butično pridelavo izbranih češenj. Med temi se najde tudi kar nekaj zelo starih sort. Ti sijoči rdeči sadeži vsako pomlad privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev. Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju, njeno življenje pa je razpeto med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan rušilni potres. Po njem so na novo nastale številne pomembne zgradbe. Tako je bil sredi prestolnice leta 1902 zgrajen v renesančnem slogu Deželni dvorec. Tu sta dobila sedež kranjski deželni zbor in deželni odbor. Zgodovina dvorca je bila zelo pestra. V njem se je leta 1919 naselila tudi na novo ustanovljena prva slovenska univerza. V bližini Šempetra v Savinjski dolini je jama Pekel. Tri milijone let stara kraška jama ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Skoznjo se vije skoraj 1200 metrov dolga urejena pot, ki ponuja številne zanimivosti. Goričko skriva številne zanimivosti. V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
Tri milijone let stara kraška jama Pekel ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem.
Po rušilnem potresu leta 1895 je v Ljubljani na novo nastalo mnogo pomembnih zgradb, ena izmed njih je tudi leta 1902 zgrajen Deželni dvorec.
Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet.
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
Neveljaven email naslov