Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
MLADI VRTNARJI PRI DELU Spoznavamo mlade vrtnarje, dijake celjske Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. Spremljamo jih pri praktičnem delu, nasveti njihovih mentorjev pa prav pridejo tudi drugih pri urejanju vrtov in okolice hiše. VRTOVI PO POPLAVAH Miša Pušenjak podaja prve nasvete, kaj storiti z razmočenimi vrtovi po poplavah... Daljši pogovor s strokovnjakinjo za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kmetijskega zavoda Maribor v oddaji Na vrtu, 19.8.2023. BOTANIČNI VRT V LINZU Ana-Marija Berk je med dopustom spoznavala tudi Avstrijo, natančneje mesto Linz, kjer je obiskala botanični vrt. MESOJEDE RASTLINE Na namočenih rastiščih pozno spomladi in poleti cvetijo tudi mesojede rastline, to so tiste, ki občasno premeteno oblikovane cvetove ujamejo tudi kakšno žuželko, ki jo pohrustajo. Ker so praviloma manjše rasti, jih pogosto pohodimo, zato previdno stopajmo pri sprehodu po travnikih...
Prvo avgustovsko oddajo Ljudje in zemlja smo posvetili hmeljarjem, saj vsako drugo nedeljo avgusta obeležujejo svoj praznik. Hmeljarstvo ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo, hmeljarji so zelo dobro organizirani. S pridelavo te aromatične rastline se ukvarja okoli 200 kmetij in tudi nekaj podjetij. Število pridelovalcev se je z leti sicer zmanjšalo, zato pa površine, posajene s hmeljem, ohranjajo na nekoliko pod 2000 hektarji. Obiskali smo Solčavsko kjer jim težave pri reji drobnice že več let povzroča volk in opozorili na pomen Kmetijskih strokovnih služb s prispevkom o 70. obletnici KGZ Ptuj.
MIRTA IN SORODNE RASTLINE Na Dugem otoku se v začetku poletja bohotijo mirta in podobne grmovnice. Mitro od drugih rastlin ločimo po obliki listov, plodov in tudi vonju. Spoznamo tudi jagodičnico, po hrvaško magunjo, iz katere jeseni skuhamo marmelado. Spoznamo še nekaj lepega otoškega cvetja. Z GAIO NA OBISKU: TREBLJENJE KAKIJA Miro Kerševan, ki je v spomin na pesnika Simona Gregorčiča osnoval tudi vrt, v Prvačini neguje preko 700 sadnih dreves. Kakih 100 mandarin ima in nekaj ostalih citrusov, fige, marelice in breskev. Kar 300 ima kakijev, ki jim poleti izraščajo bohotivke, nekatere veje je treba privezovati. HLADNA ŠPANSKA JUHA - GASPACHO Kljub več neurjem letos, ki je marsikje zmanjšal pridelek, pa nas plodovke že razveseljujejo z zorenjem tudi na prostem. Če se naveličamo paradižnikove solate, pripravimo presno špansko hladno juho – gaspačo. Okus oplemenitimo s kumarami, papriko, tomatilom, čebulo in česnom. Seveda pa ne gre brez osnovne sestavine gaspača... navrtu@rtvslo.si
V zadnji julijski oddaji Ljudje in zemlja smo osrednjo pozornost namenili vremenskim spremembam, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo tudi v kmetijstvu. V studio smo povabili agrometeorologinjo, dr. Andrejo Sušnik, z Agencije RS za okolje, ki je v pogovoru pojasnila vzroke in posledice nastanka podnebnih sprememb. Cena pšenice letos ne bo pokrila proizvodnih stroškov, domači pridelovalci se borijo z ostro konkurenco iz tujine. Potrebno bi bilo urediti trg ekoloških žit, saj je tak način pridelave zahtevnejši in dražji, ne pa tudi donosnejši. Oddajo sklenemo s prispevkom o dosežkih žlahtnjenja na Biotehniški fakulteti.
HORTENZIJE Lepotice, ki se s cvetovi v barvni paleti od belih, pastelnih do vijoličastih lahko bahajo celo sto poletnih dni, predstavlja Klementina Tement. Hortenzije lahko imamo tudi v loncih, a mora biti potem nega še skrbnejša. Spoznavamo stare predstavnice, ki so nekoč krasile vrtove, pa najnovejše lepotice z različnimi posebnostmi. RAZSTAVA TROPSKIH RASTLIN Kakšno rastje najbolj ustreza poletjem, kot jih imamo pri nas, vidimo na razstavi sobnih rastlin, ananasovk in orhidej v Arboretumu Volčji Potok. Na potovanje po tropih nas z opisi značilnosti popelje Melita Miš Strgar. Med največjimi posebnostmi so cvetoče orhideje, nepopisno lepa družina, v katero uvrščajo več kot 30 000 vrst. JAGODNJAK Avgusta že lahko presajamo dobro ukoreninjene poganjke iz živic jagod. Sicer jagode, ki so veliki porabniki hranil, presajamo na vsaj tri leta. Za lažjo oskrbo in pobiranje pa je zdaj še čas, da si sestavimo preprost jagodnjak. OSKRBA PARADIŽNIKA Paradižniki že zorijo. Da ohranimo zdravje rastlin in plodov, upoštevajmo nekaj nasvetov Miše Pušenjak: izbirajmo sorte, odpornejše proti boleznim, primerno posadimo, oskrbujmo s kalcijem in odstranjujmo zalistnike. navrtu@rtvslo.si
Kaštelir nad Kortami je prazgodovinska naselbina, katere ostaline so ohranili do danes. Domačini si zelo prizadevajo, da bi ta vaška znamenitost in kulturna dediščina privabila tudi večje število obiskovalcev. Obisk Kaštelirja je posebno doživetje, saj imamo čudovit pogled na Sečovljske soline - naši predniki so vedeli, kje postaviti naselbine…
V okviru oddaje, ki smo jo snemali na terenu, smo obiskali tudi Novo Vas, kjer je potekal že 12. praznik vina in česna. Tradicionalna prireditev, ki privabi obiskovalce od blizu in daleč. Letos je bila sezona česna kar solidna, kljub muhastemu vrmeneu.
V oddaji, ki smo jo posneli v KS Korte, so nastopili tudi otroci iz podružnične osnovne šole Korte. V svojem narečju so govorili o tem, kako je bilo nekoč na vasi, kaj so počelki odrasli, kaj otroci. Zanimiv in pristen prikaz nekdanjih običajev.
Sabina Francek Ivović je obiskala kmetijo Medljan pri Šaredu nad Izolo, kjer imajo šolo jahanja, nudijo pa tudi vodeno terensko jahanje po Slovenski Istri.
Oddajo smo posneli z našim reportažnim avtomobilom na Šaredu nad Izolo. Predstavili smo Krajevno skupnost Korte, ki je ena večjih na Primorskem. V oddaji so se predstavili kmetje na stojnicah, oglašali pa smo se tudi iz drugih koncev Krajevne skupnosti ter iz Nove Vasi nad Dragonjo. Na stojnicah so kuhali bobiče, paradižnikovo mezgo ali šalšo po domače ter pršut v refošku s polento. Prav tako so se predstavili kmetje, vinogradniki, oljkar.
Tokratna oddaja LIZ bo nekaj posebnega. Z našim reportažnim vozilom bomo odšli na vas, med ljudi. Obiskali bomo Krajevno skupnost Korte. Domačini nas sprejemajo z največjim veseljem. Pokazali bodo, kaj znajo in imajo. Korte z okoliškimi zaselki so ena največjih krajevnih skupnosti na Primorskem. Znani so po dobrem vinu, vrhunski kakovosti oljčnega olja, zelenjavi, mandljih in ostalih dobrotah narave. Pohvalijo se lahko z bogato kulturno dediščino, ohranjenim narečjem, z nošami, z znanim kaštelirjem nad Kortami, starim zaselkom, kjer je prelep pogled na Sečoveljske soline in okolico. Obiskali bomo turistično kmetijo Medljan, kjer imajo sodoben konjeniški center, šli bomo v Novo vas, prestolnico česna, posebej bomo spregovorili o kaštelirju, pa še kaj se bo našlo. Seveda ne bo šlo niti brez nastopa otrok v domačem narečju in prijetne glasbe. V nedeljo, 23. julija opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
SABININ POROČNI ŠOPEK Poročni dan mora ostati v spominu kot poseben, predvsem odsevati želje bodočih mladoporočencev. Zlasti neveste že z izbiro obleke poskrbijo za edinstvena čustva ob poroki, simbolni pomen pa ima tudi poročni šopek. Posebnega, s kančkom presenečenja, si je za sodobno nevesto zamislila dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja. DEKORACIJA NA POROKI Za slavnostne poročne sprejeme pogosto okrasimo tudi notranjost prostorov. Branka Dragović iz Črne gore si je za pozdrave svatom za preddverja, hotele, poročne dvorane zamislila igrive, barvite aranžmaje. Slogovno in barvno so seveda usklajeni z nevestinim šopkom in dekoracijo na mizah. SUŠENJE ZELIŠČ IN CVETLIC Ko smo že pri šopkih: na sprehodih po čim manj okrnjeni naravi utrgajmo kakšno divjo zel ali uporaben cvet. Če nam pot prekriža še kaka okrasna veja, smo že blizu čudovite obešanke. Podobne, kot si jo je za sušenje in okras na terasi omislil strokovni sodelavec Sebastjan Lipar. LUKASOV POKONČNI POROČNI ŠOPEK Poročni šopek, kot ga vidi Nizozemec Lukas Jansen, dolgoletni učitelj floristike, je lahko preprost. Tokrat je sestavil nenavadnega, pokončne oblike. Za svatbe ne vztraja več pri tradicionalni beli barvi, ampak šopek prilagodi modnim smernicam – to so tudi številne žive barve, pisane kot življenje pred mladoporočencema. navrtu@rtvslo.si
Konec junija je neurje s točo močno prizadelo kmetijske površine na območju občin Bled, Gorje in Radovljica. Na Hrvaškem so nedavno potrdili prve primere afriške prašičje kuge. Gre za nalezljivo virusno bolezen divjih in domačih prašičev, ki se vse bolj približuje tudi Sloveniji. Dan tehnike Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo Mesto je bil letos namenjen naravi prijazni pridelavi zelenjave in poljščin. Udeležili smo se srečanja ob trideseti obletnici pašne skupnosti, ki uporablja travne površine, namenjene smučišču na Pohorju. Na Ptuju so vinarji pripravili srečanje in širši javnosti predstavili vinorodni okoliš Štajerske.
STANETOVI PUŠPANI Že pred nekaj desetletji so ga pred dunajsko palačo Schönbrunn izzvale umetelne oblike, v katere so pristrigli pušpane. Nato pa je na domačem trgu odtrgal prvi potaknjenec in ga posadil. A se ni ustavil le pri enem grmu. Koliko jih ima, kako jih oblikuje in razmnožuje, nam bo zgovorni dolenjski glasbenik iz skupine Henček razložil in pokazal v tokratni oddaji. POLETNO SAJENJE Nekaj pridelka, posejanega ali posajenega spomladi, na vrtovih že pobiramo. Praznih gredic se izogibamo, zato Fanči Perdih iz Amaranta svetuje, da si za poletje pripravimo zalogo lastnih sadik in dosajamo sproti. Izvedeli bomo, kaj je zdaj še mogoče posejati in posaditi, kako pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija senčiti rastline in še veliko drugega. OLJARNA IZ ISTRE V istrskih Balah so že pred skoraj stoletjem mlela mlinska kolesa. Z danes zastarelim mehanizmom, ki je gnetel in mešal oljke, so stiskali dragoceno oljčno olje. Grubićevi ob novo posajenih še vzgajajo večstoletne oljke, ki dragocenemu olju dajejo poseben okus. navrtu@rtvslo.si
Zbrali smo nekaj utrinkov s 37. državnih kmečkih iger, ki so jih pripravili v Ločah pri Slovenskih Konjicah. S podpredsednico ZSPM osvetlimo podrobnosti o letošnjem izboru za Inovativno mlado kmetico ali kmeta. Na Koroškem smo obiskali ekološko kmetijo Dvornik. Ukvarjajo se s pridelavo žit in zelenjave. Opozarjamo tudi na nevarnosti, ki na goste prežijo na turističnih kmetijah.
V Ločah pri Slovenskih Konjicah so se zvrstile že 37. državne kmečke igre. Na tradicionalnem tekmovanju se je pomerilo 27 ekip iz društev slovenske podeželske mladine. Zmagala je ekipa iz Šentjurja.
Gostja Mateja Kopar, podpredsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Nad Šentanelom na Koroškem leži Dvornikova domačija. Nekoč značilno samooskrbno hribovsko kmetijo je družina Smolak zasnovala po svoji meri. Zadnjih deset let uspešno pridelujejo zelenjavo in žita. Na njihovo opozorilo glede težav, s katerimi se soočajo kot ekološka kmetija brez velikih živali, smo odgovore poiskali tudi na resornem ministrstvu.
Na turističnih kmetijah gostje pričakujejo urejeno in varno okolje, ki jim bo omogočilo prijetno in mirno preživljanje dopusta. Ob tem se pogosto ne zavedajo potencialnih nevarnosti, ki jih, glede na to, da v glavnem prihajajo iz urbanega okolja, težko ocenijo. V naslednjih minutah zato opozarjamo na nekatere od teh nevarnosti.
KOZJANSKI VRT V STRMINI Obiskali smo najbolj strm vrt v Sloveniji. Lastnik Jože Franc je trajnice, grmovje in drevesa zasadil skupaj z ženo leta 1971. Še danes se večkrat na dan povzpne po strmih stopnicah, da pokosi, poreže, očisti in posadi kaj novega v divjem, a estetsko dovršenem vrtu. Zgodba o tem, kako je vrt nastal na izrazito skalnatem in strmem območju, ter spomini na nekatere darovalce potaknjencev in sadik. UBRANIMO SE POLŽEV Obilica dežja polže spodbuja še k večji aktivnosti in grizljanju naših posevkov. Počasi nam zmanjkuje zamisli, kako se jih ubraniti. Sebastjan Lipar bo na visoki gredi, kjer so si polži že privoščili veliko pridelka, preizkusil najnovejši domislici vrtičkarjev. Uporabil bo kanaletko za skrivanje električnih kablov, polže pa naj bi odvračal tudi baker. NASAD SIVKE V ISTRI V daljavi se svetlika morje, vonjamo pa predvsem sivko. Nasad se razrašča že deset let, z njim pa so si v odročni istrski vasici Deklevi ustvarili možnost preživetja. Nasad pomlajujejo tako, da odmrle grme sproti nadomeščajo. Sivko za stiskanje eteričnega olja žanjejo avgusta, nasad pa smo si ogledali spomladi. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov