Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ogljikovi hidrati zajemajo velik del naše prehrane. Spadajo med tako imenovana makrohranila, saj jih uživamo v večjih količinah, predvsem zato, da bi telesu zagotovili dovolj energije. Vendar so prišli na slab glas, saj naj bi prinašali tveganje za čezmerno težo in različne bolezni. To zagotovo drži za sladkor. Kako pa je s sestavljenimi ogljikovimi hidrati? So tudi ti za nas slabi ali jih nujno potrebujemo?
Ogljikovi hidrati niso le za prehrano, ampak raziskujejo tudi njihovo uporabo kot pomožna sredstva v prehranskih dopolnilih. Na Biotehniški fakulteti razvijajo načine, kako kar najbolje obdržati lastnosti prehranskih dopolnil, in pri tem za matrico uporabljajo sestavljene ogljikove hidrate.
Med sestavljene ogljikove hidrate spadajo tudi prehranske vlaknine. Naš organizem jih ne more prebaviti in ne zagotavljajo nam nobene energije, so pa za naše telo vseeno zelo pomembne.
Športniki za svoje delovanje potrebujejo veliko energije, da lahko dosegajo rezultate, višje od povprečnih človekovih zmogljivosti. Prav zato je pomembno, da na pravi način uravnotežijo svojo prehrano. Prehrana pa je posebno pomembna tudi pri bolnikih.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Leta 2010 so Američani in Izraelci razvili škodljivo kodo Stuxnet. Z njo so okužili na tisoče računalnikov v iranskih jedrskih obratih in popolnoma ohromili približno petino iranskih centrifug za bogatenje urana, s tem pa močno upočasnili celoten iranski jedrski program. Črv Stuxnet je bilo najučinkovitejše in najbolj prefinjeno do zdaj razvito in uporabljeno kibernetsko orožje. To je bil tudi prvi velik napad ene države na drugo z računalniškim orožjem. Ko se napad razširi, lahko pride do kibernetske vojne. Kaj to pomeni? Hiter razvoj digitalizacije še povečuje kibernetska tveganja. Vse bolj smo izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke ter kraji intelektualne lastnine in denarja. Kako varni smo pred kibernetskimi napadi?
Želja po ohranjanju varnosti in skrivnosti v času, ko je prisluškovanje tako vseprisotno in vseobsegajoče, je velika. Zato vsi laboratoriji na svetu, ki dajo kaj nase, raziskujejo možnosti vzpostavitve kvantnih komunikacijskih sistemov. Kvantna komunikacija namreč velja za eno najbolj varnih.
Poznamo računalniški črv, računalniški virus, trojanskega konja, bota… Okužbe z zlonamernimi programi so najbolj razširjena spletna tveganja. Najprej so bili uporabljeni za dokazovanje nepredvidenih poti do računalnika, danes pa se je razvoj zlonamerne opreme razvil v pravo industrijo.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Že v antiki so vedeli, da ima sončna svetloba terapevtski učinek. Danski zdravnik Niels Ryberg Finsen je konec 19. stoletja prvi zdravil obliko kožne tuberkuloze s sintetizirano umetno ultravijolično svetlobo. Leta 1903 je za to dobil Nobelovo nagrado za medicino. Danes vemo, da so sončni žarki za nas nevarni, vendar svetlobo za zdravljenje uporabljamo še zdaj. Eden od primerov njene uporabe je podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala. Pri zlatenici novorojenčke obsevajo z modro svetlobo, ki povzroči, da se bilirubin lahko izloči iz telesa, in tako odpravijo zlatenico. Kje še lahko za zdravljenje uporabljamo svetlobo in katero pri tem uporabljamo?
Valovne dolžine svetlobe poskušajo reproducirati z uporabo različnih tehnologij. Ena takih so nizkofrekvenčni ali LLLT-laserji, ki sevajo koherentno svetlobo in svetlobo, ki jo pridobivajo iz LED diod.
Ker svetloba celice napolni z energijo, so na Kliničnem oddelku za reproduktivno medicino Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani izvedli raziskavo o vplivu fotobiomodulacije na moške spolne celice – semenčice.
Eden od primerov uporabe svetlobeje podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Na svetu je okoli 340.000 vetrnic za pridobivanje električne energije, njihovo število pa hitro narašča. Vetrnice oziroma njihova krila morajo prenesti velike obremenitve, različne temperature, vlago in sušo, zato so zgrajena iz kompozitnega materiala. Doba trajanja vetrnic je približno 20 let. Kaj pa lahko z njimi naredimo, potem ko jih zamenjajo? Po svetu samo v tem trenutku po cestah vozi milijarda 500 milijonov avtomobilov, veliko večje pa je število vseh proizvedenih avtomobilov. Vsak od njih ima vsaj štiri gume, ki morajo ostati čim bolj nespremenjene v različnih vremenskih razmerah, oprijemati se morajo cestišča in se kar se da malo obrabljati. Zato so tudi gume narejene iz kompozitnega materiala. Kaj lahko naredimo z njimi, potem ko se obrabijo? Tako vetrnice kot gume je težko reciklirati, ni pa nemogoče.
Piroliza je kemijski postopek termične razgradnje trdnih snovi z uporabo visoke temperature brez prisotnosti kisika. Ker ni kisika, snov ne zgori, ampak se razgradi. Piroliza je primerna za odpadke, ki vsebujejo polimere, med katere spadajo tudi lopatice vetrnic in avtomobilske gume.
Druga možnost recikliranja kompozitnih materialov je kemijsko recikliranje. Pokazali bomo primer recikliranja kompozitnega materiala, ki se uporablja v avtomobilski in letalski industriji.
Čeprav težko, je kompozitne materiale mogoče reciklirati. Prva možnost je mehansko recikliranje.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Neveljaven email naslov