Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tony DeBlois zna na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi. Tony je savant – oseba z nadpovprečno razvitimi sposobnostmi, ki bi jih lahko opredelili skoraj kot čudežne. Kaj je v možganih savantov tisto, kar jim omogoča izjemne sposobnosti? Cristiano Ronaldo je izjemen nogometaš, ki ima poleg fizičnih sposobnosti še sposobnost izjemno hitrega procesiranj informacij, da predvidi, kam bo šla žoga. Kakšna je razlika med nadarjenostjo in talentom? Kako je talent povezan s količnikom inteligentnosti? Koliko je talent prirojen, koliko pa je uspeh na nekem področju odvisen od trdega dela? Bi lahko bili vsi kot Ronaldo in Deblois?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Nadarjeni otroci uporabljajo bolj zrele strategije pri reševanju problemov. So hitrejši in natančnejši pri osnovnih kognitivnih nalogah. Kažejo nenehno radovednost, sprašuje bistra in prodorna vprašanja, imajo širok nabor zanimanj, se hitro in preprosto učijo ter ohranijo tisto, kar so se naučili. Ker dojemajo in se učijo na drugačne načine, se mora prepoznava nadarjenosti začeti dovolj zgodaj. Kako v Sloveniji odkrivamo nadarjene otroke?
Tony DeBlois se je rodil kot nedonošenček in ob rojstvu tehtal manj kot kilogram. Zaradi posledic terapije s kisikom, ki jo je potreboval v prvih dneh življenja, je oslepel, terapija pa je vplivala tudi na razvoj njegovih možganov. Zaradi tega je imel številne težave pri učenju in osvajanju veščin, ki so potrebne za samostojno življenje. Tony DeBlois je avtist in savant. Poleg tega da ne vidi, ne zna brati in ne pisati. Zna pa na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Na zvok vplivajo velikost in oblika prostora, materiali, iz katerih je zgrajen, in njegova oprema. Vse to mora omogočati, da se zvok na pravih mestih odbija in prenaša dlje, na drugih mestih pa se mora absorbirati, da ne nastane jek. V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišijo igralce na odru – tako v prvi kot v zadnji vrsti. Kako to doseči? Kakšna je akustično dobra dvorana? Eno najpopolnejših akustičnih okolij je tako imenovana gluha soba, njeno nasprotje pa odmevnica. Predstavili vam bomo obe.
Ob prenovi Cukrarne so veliko razmišljali tudi o njeni akustiki. Ker je obnovljena galerija namenjena več dejavnostim, je bilo akustičnih izzivov veliko.
Glasbo, ki so jo med raziskavo predvajali z orkestrom, sestavljenim iz zvočnikov, so posneli v gluhi sobi, akustičnem laboratoriju, ki je zgrajen tako, da se v njej vsi zvoki razen izvornega takoj absorbirajo in izničijo. Drugo akustično laboratorijsko okolje in popolno nasprotje gluhe sobe pa je odmevnica.
V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišimo igralce. Da pa zvok med potovanjem do najbolj oddaljenih gledalcev v zadnjih vrstah ne izgubi jakosti in ne postane nerazumljiv, si akustiki pomagajo s posebnimi odbojnimi površinami. Eno takih so postavili ob prenovi dvorane Šentjakobskega gledališča.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Onesnaženost zraka, ki vpliva na naše zdravje in podnebne spremembe, je v glavnem posledica našega delovanja. Onesnaževala v zraku lahko nastanejo zaradi lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografske značilnosti pokrajine, od katerih je odvisno, kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V Sloveniji imamo najbolj onesnažen zrak januarja, glavna vira onesnaženosti pa sta kurjenje lesne biomase in promet.
Če se oddaljimo od posameznih virov onesnaženja, lahko izmerimo seštevek vseh virov in razredčeno onesnaženje. Sedlo Jungfrajoch ni znano le po najviše ležeči evropski železnici, temveč tudi po najviše ležeči raziskovalni postaji v Evropi, ki s svojim posebnim geografskim položajem znanstvenikom že vrsto let ponuja veliko zanimivih in koristnih podatkov o splošnem onesnaževanju v srednjem delu Evrope. Torej tudi nad Slovenijo.
Onesnaženje lahko merimo s tremi različnimi pristopi, s katerimi lahko izmerimo vse, kar je mogoče zaznati. Kaj vse je v onesnaženem zraku in kako lahko te delce zaznamo in izmerimo?
Živimo v času, v katerem ima človek daleč največji vpliv na večino bioloških sistemov na planetu. Infrastruktura, ki ljudi povezuje, pogosto razdvaja živali. Kako vpliva na medvede?
Vzrok za migracije živali so letni časi, parjenje ali razpoložljivost hrane. Veliko naših ptic se seli v Afriko. Na skrajni jug, več kot osem tisoč kilometrov daleč, letijo naše štorklje. Vendar znanstveniki opažajo, da štorklje občasno prezimujejo pri nas. V Španiji je to že običajen pojav. Risi so teritorialne živali. Kako na vzpostavitev njihovega teritorija in na njihovo življenje vplivajo avtoceste? Pred kratkim so raziskovalci izmerili najdaljše potovanje zajcev. Samica arktičnega zajca je v severnem delu Kanade v 49 dneh prepotovala več kot 388 km. Zakaj se živali gibljejo in migrirajo, kako velika so njihova območja domovanja in kako na oboje vplivajo človek, infrastruktura in podnebne spremembe?
Spremljanje gibanja divjih živali nam pove veliko o njihovih navadah, njihovem življenjskem prostoru in medsebojnih interakcijah. Odpravili smo se po sledeh divje mačke.
K vrstam, ki migrirajo zelo daleč, spadajo ptice. Z njihovim spremljanjem smo dobili vpogled v njihovo življenje. Vranjeki na primer gnezdijo na odmaknjenih otokih v Dalmaciji. Poleti in deloma pozimi pa pridejo v slovensko morje.
V začetku leta so v Združenih državah Amerike človeku prvič presadili gensko spremenjeno prašičje srce. Prašič je bil gensko spremenjen, tako da njegove celice na površini nimajo molekul, ki bi sprožile človekov imunski odziv. Ta bi zavrnil srce, prav to pa je naloga našega imunskega sistema: da nas brani pred tujimi celicami v našem telesu, ki je nenehno izpostavljeno številnim zunanjim dejavnikom, bakterijam, virusom, glivam, parazitom. V evoluciji smo lahko preživeli zato, ker smo razvili učinkovit sistem obrambe. Kaj sestavlja in kako deluje naš imunski sistem?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Mnogokrat je imunski sistem, ki pretirano reagira, tako škodljiv in nevaren kot tisti, ki preneha delovati. Pretirano aktiven imunski sistem vodi do številnih avtoimunskih motenj – zaradi hiperaktivnih imunskih odzivov telo ne more razlikovati med našimi zdravimi, normalnimi celicami in vsiljivci.
Neveljaven email naslov