Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Tudi v predbožični oddaji objavljamo nekaj fotografij dekoracij, ki ste jih izdelali vi, dragi gledalci.
Ko šipek pomrzne, njegove semenske plodove naberemo, iz njih skuhamo marmelado ali pripravimo omako za žar. Tako je storila tudi Martina Plohl Krevh, izvirni recept iz Aljaske je posodobila na svoj način.
Čeprav se je narava umirila, zeleni prsti ne počivajo. Zdaj lahko pripravimo potaknjence grmovnice mahoberberis, križanca med mahonijo in češminom. Na kaj je treba paziti pri listnatih potaknjencih, svetuje Gorazd Mauer.
S Fanči Perdih podrobno predstavljamo vzgojo kalčkov: od izbora semen in posode, nakaljevanja, pršenja in shranjevanja. Kalčki so zimska vitaminska bombica, z nekaj znanja in truda jih prav vsak lahko vzgoji doma.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Občanska znanost deluje tudi v medicini. 180 milijonov žensk po svetu trpi za endometriozo, eno izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Kljub temu da bolezen prizadene vsako 10. žensko, je slabo raziskana in razumljena. Od pojava simptomov do postavitve diagnoze lahko traja tudi 10 let. Različne raziskovalne skupine po svetu iščejo rešitve za endometriozo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Neformalno pridobljeno znanje se nam pogosto bolj vtisne v spomin kot formalno izobraževanje. Andragoški center Republike Slovenije uvaja občansko znanost kot metodo učenja odraslih za krepitev znanstvene in okoljske pismenosti širše javnosti. Začeli so z opazovanjem opraševalcev na sončnicah.
Odsek za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan se že vrsto let ukvarja z občansko znanostjo. Leta 2018 so ustanovili tudi Center za participativno raziskovanje, ki zagotavlja znanstveno in strokovno podporo pri reševanju okoljskih in družbenih problemov. Občani so sprva sodelovali pri testiranju uporabnosti novih senzorskih tehnologij za spremljanje stanja okolja, pozneje pa so jih vključili v vse faze raziskovalnega projekta.
Praznični čas prinaša tudi vonj po domači peki in dobrotah, ki spremljajo slavja. Odpravili smo se na Idrijsko- Cerkljanski konec in preverili gastronomsko kuturno dediščino tega območja. V zadnjem času je v ospredju cerkljanska pajtička, ki je med obiskovalci vedno bolj priljubljena. Ne čudi, da so ji posvetili dogodek - Pajtička fest.
Ob 150- letnici zadružništva pri nas je Zadružna zveza Slovenije izdala knjigo Zgodovina zadružništva na Slovenskem od leta 1856 do leta 1992. Prvič v vsej zgodovini je na podlagi arhivskega gradiva zgodovina zadružništva strnjena v znanstveno publikacijo. Monografija je plod dveletnega sistematičnega pregledovanja, zbiranja in analiziranja zgodovinskega gradiva o zadružništvu, ki so ga opravili strokovnjaki Inštituta za novejšo zgodovino.
Zaključila sta se projekta Izročilo Brkinov in Krasa (nosilec Zavod Dobra pot), ki z uporabo 3D tehnologije in obogatene resničnosti prikazuje lokalne dediščinske obrti in običaje Brkinov in Krasa, in projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah (nosilec LAS Srce Slovenije), ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo. Oba sta LEADER projekta, kar pomeni, da sta nastala kot iniciativa družbe po principu »od spodaj navzgor«.
Ali je pogozdovanje v požaru uničenih gozdnih površin res neustrezno, glede na to, da se Kras vedno bolj zarašča. V Parku Škocjanske jame menijo, da je čas za vračanje suhih kraških travnikov, ki omogočajo obstoj vrste zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V sežanski enoti Zavoda za gozdove odgovarjajo, pogozdovanje je rešilo Kras, ki je bil tisočletja gol. Vrnila se je prst, vrnilo se je rastje, vrnila se je narava. Kdo ima prav?
Unescov program Spomin sveta sestavlja več registrov, najbolj poznan je mednarodni, obstajata pa tudi področni in nacionalni seznam. In tega ima tudi Slovenija. Ribiči z otoka Ugljana, iz kraja Kali, so ustvarili sloves pogumnih in odličnih ribičev. Še danes jih z veseljem vidijo v moštvih svetovnih ribiških podjetij. Pisatelj Otfried Preussler je bil osnovnošolski učitelj v Stephanskirchnu pri Rosenheimu. Ko so učenci postali preglasni, jim je pripovedoval zgodbe. Otfried Preussler se je rodil 20. oktobra pred natančno sto leti. Pierpaolo Foti je mlad violinist iz Trsta, ki se predaja vsem glasbenim zvrstem: klasični, rocku in elektronski glasbi.
Blaž Demšar (mlajši) predstavlja tretjo generacijo Demšarjevih goslarjev. Kot otrok je tri leta igral violončelo, a ga je bolj kot to, zanimalo izdelovanje godal. Že pri 12 letih je pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Tako kot njegov ded in stric se je te umetnosti priučil skozi prakso, pomagal mu je tudi študij lesarstva. Ključna pri tem, večinoma ročnem delu, je potrpežljivost, pravi; violina se izdeluje približno 3 mesece, violončelo še skoraj enkrat toliko. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, le na Antarktiki še ni imel kupca. Poleg izdelave se, tako kot njegova predhodnika, ukvarja tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Blaž Demšar, predstavnik tretje generacije Demšarjevih goslarjev, je že pri 12 letih pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, ukvarja pa se tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Letošnje finale nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI mu je v kategoriji mladih do 29 let prineslo prvo mesto, Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo na Univerzi v Ljubljani pa drugo mesto. Lovro Rakar, ki je v času študentskih dni na Višji šoli za multimedije na Inštitutu in akademiji za multimedije posegel po prvih nagradah in uspehih za svoj produkt OnStage, tega sedaj pripravlja za množično proizvodjo.
Predstavili vam bomo dva zanimiva projekta, Izročilo Brkinov in Krasa, ki prikazuje lokalne dediščinske obrti in običaje Brkinov in Krasa in projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo. Skupaj bomo prelistali zelo zanimivo monografijo. Ob 150- letnici zadružništva pri nas je Zadružna zveza Slovenije izdala knjigo Zgodovina zadružništva na Slovenskem od leta 1856 do leta 1992. Prvič v vsej zgodovini je na podlagi arhivskega gradiva zgodovina zadružništva strnjena v znanstveno publikacijo. Času primerno se je kolegica Sabina tokrat odpravila na Idrijsko- Cerkljanski konec in preverila gastronomsko dediščino tega območja. Začeli pa bomo z zanimivo temo o pogozdovanju. Ali je pogozdovanje v požaru uničenih gozdnih površin res neustrezno, glede na to, da se Kras vedno bolj zarašča? V Parku Škocjanske jame menijo, da je čas za vračanje suhih kraških travnikov, ki omogočajo obstoj vrste zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V sežanski enoti Zavoda za gozdove odgovarjajo, pogozdovanje je rešilo Kras, ki je bil tisočletja gol. Vrnila se je prst, vrnilo se je rastje, vrnila se je narava. Kdo ima prav?
Neveljaven email naslov