Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Slovenska arhitektka in oblikovalka s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela.
Avtor pri likovnih upodobitvah knjižnih in različnih odrskih predstav za dosego svojstvenega izraza uporablja različne likovne tehnike. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen.
Predstavljamo Mašo in Aljaža, ki sta po oddihu na Goričkem, kupila kmetijo z nekaj zemlje ter se začela ukvarjati s tržno pridelavo zelenjave. Napovemo tradicionalne prireditve ob Tednu gozdov, ki jih vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah razveselili obilne letine češenj, zelo dobro kaže tudi marelicam. Pri zagotavljanju sladkovodnih rib za domači trg igrajo pomembno vlogo ribogojnice, ki so izpostavljene tudi neugodnim klimatskim vplivom.
Gost Igor Kopše, vodja OE Maribor Zavod za gozdove Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Lanske poletne poplave so povzročile veliko škodo tudi v slovenskih ribogojnicah. Te so bile že poleti 2022 precej prizadete zaradi suše. Vzreja rib stagnira, čeprav je povpraševanje med domačimi potrošniki iz leta v leto večje.
Pridelava češenj ima v Sloveniji dolgo tradicijo, priljubljenost teh plodov pa je zelo velika. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah letos razveselili obilne letine češenj in marelic. Pred začetkom sezone obiranja, smo obiskali nekaj nasadov in pridelovalcev v okolici Maribora.
Na Goričkem, tik ob madžarski meji, je v času korone mlad par, vajen povsem drugačnega načina življenja in dela, začel v mirnem objemu neokrnjene narave graditi novo kmetijsko-podjetniško življenjsko zgodbo. Z Mašo in Aljažem ter nekaterimi člani Društva ekoloških pridelovalcev Pomurja - Rodna gruda smo na Goričkem preživeli zanimiv in prijeten dan. Televizijski zapis tega dne v naslednjih minutah delimo tudi z vami.
Preverili smo kako uspešna sta Klub kraških ovčarjev in Kinološka zveza pri pridobivanju statusa protokolarnega simbola Slovenije za kraške ovčarje, opozarjamo na akcijo društva AETP ki želi Slovenijo brez kletk za kokoši in svinje, razložili bomo kakšen vpliv ima klima v avtu na našo žival in se sprehodili po Koseškem bajerju. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
SREČANJE ČLANOV KLUBA GAIA Tradicionalno srečanje članov kluba Gaia, kluba, ki združuje vrtičkarje, je bilo letos na otoku Krku v zalivskem mestecu Baška. Udeleženci so na strokovnih predavanjih lahko izvedeli kako gnojiti tla, izboljšati rodnost sadnega drevja, kombinirati balkonsko cvetje ali predelati jagode aronije. Srečanja smo se udeležili tudi z ekipo oddaje Na vrtu in pripravili posebno reportažo. RAZMNOŽEVANJE SOBNIH RASTLIN Čeprav se konec maja posvečamo predvsem rastlinam in gredam na prostem, ne pozabimo na sobne lepotice. Razmnožujemo jih na prehodu iz pomladi v poletje, nekatere s semeni, druge hitreje zrastejo iz zelenih delov matičnih rastlin. CVETOVI ŠPANSKEGA BEZGA V SLADKORJU V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Ana-Marija Berk tokrat nabira cvetove španskega bezga. Dobro jih je osušila, nato namočila v sladkor. Z njimi izboljša okus in polepša videz sladic...
Čeprav se konec maja posvečamo predvsem rastlinam in gredam na prostem, ne pozabimo na sobne lepotice. Razmnožujemo jih na prehodu iz pomladi v poletje, nekatere s semeni, druge hitreje zrastejo iz zelenih delov matičnih rastlin.
V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Ana-Marija Berk tokrat nabira cvetove španskega bezga. Dobro jih je osušila, nato namočila v sladkor. Z njimi izboljša okus in polepša videz sladic.
Tradicionalno srečanje članov kluba Gaia, kluba, ki združuje vrtičkarje, je bilo letos na otoku Krku v zalivskem mestecu Baška. Udeleženci so na strokovnih predavanjih lahko izvedeli kako gnojiti tla, izboljšati rodnost sadnega drevja, kombinirati balkonsko cvetje ali predelati jagode aronije. Srečanja smo se udeležili tudi z ekipo oddaje Na vrtu in pripravili posebno reportažo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Stanovanja lahko hladimo s klimatskimi napravami. V večstanovanjskih hišah je energetsko potratno in neučinkovito hlajenje vsakega posameznega stanovanja s svojo klimatsko napravo. Že dolgo je znano daljinsko ogrevanje, ki ga uporabljamo v večjih mestih. Bi bilo lahko daljinsko tudi hlajenje?
Hlajenje je ključno pri zagotavljanju čim boljšega delovanja računalnikov, saj je toplota neizogiben stranski produkt delovanja računalnikov. Preveč toplote lahko povzroči njihovo upočasnjeno delovanje in celo okvare. Slovensko podjetje je izboljšalo sistem vodnega hlajenja za računalnike, ki deluje podobno kot hladilni sistem avtomobila.
Neveljaven email naslov