Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Slovenci imamo radi naravo, najsi bo to sprehod po gozdu, igra z otroki na travniku ali urejanje domačega vrta. Toda veliko travnatih in gozdnatih površin pomeni tudi veliko prostora, na katerem se zadržujejo klopi. Ti mali zajedavci lahko, ker prenašajo resne bolezni, postanejo velik problem. Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Lymsko boreliozo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki, za klopni meningoencefalitis pa ni zdravila, lajšamo lahko le simptome te hude bolezni, pred katero se lahko zaščitimo le s cepljenjem. Kakšni so simptomi pri obeh boleznih, kako ju zdravimo, s kakšnimi dolgotrajnimi posledicami se spoprijemajo preboleli in zakaj je pomembno, da klopa čim prej odstranimo, je le nekaj vprašanj, na katera bo v studiu odgovorila infektologinja dr. Petra Bogovič. O svoji izkušnji boja z lymsko borelizo in o njenih posledicah pa bo pripovedoval gozdar Jože Prah.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Kaj pripelje človeka do tega, da se znajde na cesti? Preprostega odgovora ni. O brezdomcih na cesti in o tistih nevidnih, ki imajo streho nad glavo, a kljub temu nimajo tistega, čemur rečemo dom, se bomo pogovarjali z dr. Špelo Razpotnik, socialno pedagoginjo, ki se med drugim ukvarja s področjem socialne izključenosti, neenakosti, vključevanjem manjšin in brezdomstvom. Brezdomci so vedno odsev družbe, v kateri živimo. Kako se kot družba do njih obnašamo, kaj si o njih mislimo, kako jim prihajamo naproti in kako naše vedenje občutijo oni? Svojo zgodbo o tem, kako je postal brezdomec in kako je preživljal leta na cesti, bo z nami delil tudi 70-letni Janez Kompare, ki si je kot mlad fant, tako kot mnogi med nami, želel dobiti službo, si ustvariti družino in z njo živeti v miru in slogi. In vse to mu je uspelo. Dokler se mu ni zalomilo: izgubil je službo, nato tudi družino, nazadnje – po kratkih obdobjih bivanja pri sorodnikih in prijateljih – še streho nad glavo. V svojih srednjih letih je pristal na cesti. Toda s podporo Društva Kralji ulice – vse podporne programe društva bomo v oddaji tudi predstavili – mu je po letih spanja pod mostovi in zavetiščih uspelo prek Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana priti do neprofitne bivalne enote, kjer se končno počuti varnega in mirnega.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Ne glede na to, ali živimo v mestu ali na vasi, nas večina živi v neki skupnosti. Skupnost pa pomeni sobivanje z drugimi ljudmi, npr. s sosedi, kar je lahko ali dobro ali slabo. Kako bi dopolnili stavek v naslovu današnje oddaje: Sosed sosedu volk ali sosed sosedu brat? Se s sosedi prepirate zaradi nenehnega hrupa ali raje prijetno klepetate ob kavici? Kakšni sosedje smo Slovenci? V kakšnih sosedskih skupnostih živimo in kakšne odnose imamo s tistimi, s katerimi si delimo življenjski prostor, ki mu pravimo soseska? To so vprašanja, ki jih bomo v današnji oddaji Ah, ta leta! zastavili sociologinji doktorici Srni Mandič. Človek je družbeno bitje in potrebuje povezovanje v skupnosti. Koliko v resnici potrebuje sosedsko skupnost, smo preverili med stanovalci mestne skupnosti Fondovi bloki v Ljubljani. Kako pa se ljudje povezujejo v vaški skupnosti? Na Bregu pri Ribnici smo ugotovili, da vsi radi zavihajo rokave in poprimejo za delo, za druženje in zabavo v prostem času pa pogosto tudi na vasi zmanjka časa.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Dragica Kraljič, Janekova mati, ne želi dajati nasvetov, saj ima vsak svoje potrebe in svoje želje, zato mora vsak poiskati najboljše rešitve zase. Rada pa deli svoje izkušnje. Zgodbe Janeka in nenavadne matere v nenavadni družini lahko prebiramo tudi v njeni knjigi Nisem kot drugi - Življenje z otrokom s posebnimi potrebami. V današnji oddaji Ah, ta leta! bomo govorili o spopadu z diagnozo, spoprijemanju s predsodki in o življenju, ki je drugačno od pričakovanega. A zaradi tega nič manj lepo, poudarja Dragica, ki ji je ob skrbi za Janeka uspelo zgraditi lepo kariero, vzame si čas za branje, piše kolumne, privošči si tudi dopust. Pravi, da ji je Janek, ki danes šteje 32 let, življenje spremenil na bolje, saj zna ceniti lepote preprostega življenja in se skupaj z Janekom trudi izkoristiti vse, kar dan ponuja. V oddaji spregovori tudi Natalie Finkšt iz Kopra, ki si želi kljub cerebralni paralizi čim bolj polno in izpolnjujoče življenje, pri tem jo podpira tudi njena mati. Obiskali pa smo še Varstveno- delovni center Tončke Hočevar v Ljubljani, kjer svoje dopoldneve preživlja tudi 57-letni Primož.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Kljub napredku medicine in zdravstvene nege je stoma še vedno velik tabu, ki ga številni bolniki čutijo kot breme. A življenje je tudi s stomo lahko lepo. V Sloveniji z njo živi več kot 3000 ljudi, kljub veliki številki pa se v javnosti o življenju s stomo redko govori. Bolniki se prepogosto izogibajo družbi in zapirajo vase. Zato vam bosta gosta v studiu, abdominalni kirurg, primarij mag. Miran Rems, in predsednik invalidskega društva Ilco Ljubljana Zoran Terglav ter številni prostovoljci na terenu, tudi sami osebe s stomo, skušali dokazati, da se življenje s stomo ne konča, ampak za marsikoga šele začne. O tem, kako težko je bilo sprva sprejeti stomo, a kako ji je ta vendarle vrnila kakovostno življenje, pripoveduje tudi Ksenija Oblak. Prav prostovoljci iz invalidskega društva Ilco, ki proces okrevanja in privajanja najbolj poznajo, so ji s svojimi koristnimi nasveti in informacijami pomagali zaživeti polnejše življenje.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Ura v naših možganih je usklajena z menjavo dneva in noči. Ker v nasprotju z budilko nima gumba za dremež, nas bo, če jo bomo ignorirali, hitro in ne brez posledic vrglo iz ritma.V oddaji Ah, ta leta! bomo tokrat govorili o cirkadianem ritmu ali naši notranji biološki uri. Da bi jo bolje razumeli, smo v studio povabili zdravnico in strokovnjakinjo za medicino spanja, dr. Barbaro Gnidovec Stražišar.
Neveljaven email naslov