Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uveljavljena fotografinja želi pri svojih stvaritvah presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju.
Akademski slikar, ki se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984.
Slovenski državni gozdovi so že petič pripravili vseslovensko akcijo sajenja mladih dreves. V Velenju se jim je pridružila naša ekipa. Govorimo o strojnih krožkih, ki imajo v Sloveniji že 30 letno tradicijo. Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo zadnjo soboto v aprilu praznovali dan veterinarjev in opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Predstavljamo veterinarje praktike iz veterinarske ambulanete KRI&ZA. Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sodeluje v projektu o evropskem svilogojstvu. Njihovi raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve, ki so jo včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto.
Slovenski državni gozdovi so že petič doslej pripravili vseslovensko prostovoljsko akcijo sajenja mladih dreves. Potekala je na petih lokacijah po Sloveniji - na Kočevskem, v Bohinju, v Trnovskem gozdu, na Pohorju in pri Velenju. Pod naslovom Pomladimo gozdove so tako prostovoljci posadili okoli 10 000 sadik dreves različnih drevesnih vrst, ki so značilne oz. prilagojene na rastiščne pogoje. Pogledali smo, kako je potekala akcija sajenja v primestnem gozdu pri Velenju.
Slovenske kmetije so zaradi majhnosti in težkih pridelovalnih razmer prisiljene k iskanju učinkovitejšega načina obdelovanja zemljišč in gozdov. Skupna uporaba kmetijske tehnike je ena izmed rešitev, izvajajo jo kmetje, povezani v strojne krožke, ki jih v Sloveniji poznamo že 30 let.
Mariborska Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v zadnjih letih sodeluje v znanstveno - raziskovalnem projekta o evropskem svilogojstvu. Naši raziskovalci se ukvarjajo predvsem s proučevanjem murve. Gre za drevo, ki so ga včasih gojili tudi skupaj z vinsko trto. Zdaj to tradicijo obujajo v Virštanju.
Svetovno združenje veterinarjev se je leta 2000 odločilo, da bodo vsako leto zadnjo soboto v aprilu obeležili dan veterinarjev in tako opozorili na družbeni pomen te strokovne službe. Gre za eno izmed ključnih skupin strokovnjakov, ki skrbijo za dobrobit in zaščito javnega zdravja. Vloga veterinarjev je večplastna in zajema širok spekter dejavnosti za ohranjanje javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali, s poudarkom na strokovnosti in izobraževanju. Ob letošnjem dnevu veterinarjev vam predstavljamo le delček opravil veterinarjev praktikov. Obiskali smo veterinarsko ambulanto Kriza v Cirkovcah ter veterinarje pretekli ponedeljek spremljali v ambulanti in na terenu.
Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si
Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke.
V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov.
Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša.
Ljudje po svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je več kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke iz 21 okoliških občin. Iz 30.000 ton bioloških odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprečno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo žuželk, te pa za živalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake količine beljakovin potrebujejo črički šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prašiči in piščanci. V prihodnosti bi lahko žuželke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Užitnih naj bi bilo več kot 2000 žuželk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenašajo bolezni in niso invazivne.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanj
V pilotnem obratu za vzrejo matičnega roja črnih bojevniških muh še uporabljajo krmo za piščance, obenem pa raziskujejo, kateri substrati so tako visoko hranljivi, da bi lahko nadomestili netrajnostno hranilo.
V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za vzrejo matičnega roja in mladih ličink. Njihovi izsledki bodo namenjeni vzpostavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke, kot so odrezane veje in pokošena trava. Kako ravnajo z njimi?
Na dvajset kilometrov dolgem severnodalmatinskem otoku Pašmanu je enajst vasi. Antropologinja Rahela Jurković je raziskala njihovo pravo zakladnico zgodb. Kljub željam in načrtom v preteklosti o modernizaciji triglavskega pogorja, ki bi ga približali ljudem, so slovenske gore in narava še vedno precej nedotaknjene. Martina Stürz živi na 1700 metrih nadmorske višine, v Passeiertalu na Južnem Tirolskem. Ker do njene kmetije ne vodi nobena cesta, mora za pot domov sesti v žičnico za prevoz tovora. Sreča je na hrbtu konja, pravi nemški pregovor. 24-letni Florian Scheller iz Spodnje Frankovske je spastično paraliziran. Enkrat na teden pa zbere moči in se zavihti v sedlo.
V Parku Škocjanske jame so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Denar je zagotovil finančni sklad v katerega prispevajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. V okviru projekta Renature so izkrčili gozd na Vremščici za potrebe paše, v občinah Pivka, Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica pa obnovili šest hektarov pašnikov in osem kalov. Z našo kamero smo se jim pridružili pred nekaj dnevi na predstavitvi rezultatov.
Neveljaven email naslov