Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marca lani so na pobudo dveh mladih podjetnikov Dejana Roljića in Žige Vaupotiča v ljubljanskem BTC-ju odprli podjetniški pospeševalnik ABC, ki novim podjetjem omogoča hitrejše povezovanje s poslovnimi partnerji in investitorji ter jim odpira vrata na tuje trge. Na osnovni in glasbeni šoli Bele Bartoka v Makóju so razvili posebno metodo ob glasbi. Pouk, tudi zahtevnih predmetov kot sta matematika in slovnica, poteka ob klavirski glasbi pianistke Csille Szentpéteri. Gundi Asanger je ena redkih mojstric svoje obrti na Bavarskem: že 60 let modelira in restavrira figurice iz voska. Čeprav Italijani predstavljajo le približno dva odstotka prebivalcev hrvaškega mesta Reka, njihova skupnost vsako leto organizira bogat praznični božični program, kot del tradicije reških Italijanov – Fiumanov.
V hrvaški mikroregiji Moslavini je vse v znamenju nafte in plina, ki so ju na tem območju začeli črpati že v 19. stoletju. Pospešeni razvoj naftne industrije se je začel po ustanovitvi INE-Naftaplina po drugi svetovni vojni. Vrhunski akrobatski pilot Martin Albrecht inovativne letalske vijake, ki jih proizvaja bavarsko podjetje, kjer je zaposlen, v vratolomnih vožnjah s svojim letalom preizkuša kar sam. Grad Brdo pri Kranju je najbolje vzdrževani dvorec v Sloveniji. Njegova zgodovina sega v sredino 15. stoletja, po drugi svetovni vojni pa je bil grad tudi ena od rezidenc Josipa Broza Tita. Iz Bolzana pa zgodba o dveh modno ozaveščenih mladeničih: eden je fotomodel, drugi pa avtor prvega moškega modnega bloga na Južnem Tirolskem.
Iz Bavarske zgodba o več kot 1000 let stari trgovski povezavi na območju Alp, Donave in Jadrana, o tako imenovani »zlati stezi« med Bavarsko in Češko, po kateri so tovorili večinoma sol, ki je nekoč stala celo premoženje. Sodelavci RAI Furlanije - Julijske krajine predstavljajo Claut, prvo italijansko vas na drevesih. Iz Madžarske o modni oblikovalki Tünde Hrivnák, ki svoje sodobne kreacije prepleta s tradicionalnimi vezeninami županije Békés. Iz Hrvaške prispevek o slikovitem majhnem otoku Ilovik in njegovih prebivalcih, ki se, po življenju v tujini, radi vračajo v domače okolje. V oddaji tudi novica o obnovljeni monumentalni panoramski sliki Prihod Madžarov Árpáda Fesztyja in o stalnih zbirkah Slovenskega muzeja pošte in telekomunikacij ter münchenskega Muzeja Brandhorst.
V avstrijski Radgoni, v Radkersburgu, od leta 1988 deluje Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša. Leta 1995 so v vasici Poterna pri Radgoni kupili kmečko hišo, v kateri je živel jezikoslovec Avgust Pavel, in jo tri leta zatem odprli za obe narodnosti: avstrijsko in slovensko. V 20. letih minulega stoletja je češki podjetnik Tomaš Bata po vzoru industrijskega mesta, ki ga je ustvaril v rodnem Zlinu, zgradil še 40 takih mest. Eno izmed njih je na Hrvaškem, v Vukovarju. Na Bavarskem je pod cerkvami in kmetijskimi poslopji več kot 700 nenavadnih podzemnih gradenj, predorov in blodnjakov, ki ostajajo velika uganka. V deželi Furlaniji - Julijski krajini so v 80. letih prejšnjega stoletja začeli »Projekt beloglavi jastreb« za ohranitev in proučevanje te ogrožene vrste. Danes je v naravnem rezervatu jezera Cornino dom največje kolonije beloglavih jastrebov v Italiji.
Ob novicah in povabilih na kulturne prireditve v oddaji Alpe-Donava-Jadran o dejavnostih in preventivnih programih o škodljivosti pitja alkohola med mladostniki v Sloveniji. Iz Italije o zgodovini prvega judovskega geta na svetu, ki so ga pred 500 leti ustanovili v Benetkah. Iz Bavarske o münchenskem fotografu, ki za dobre motive čaka na poseben veter fen, ko je vidljivost najboljša. Madžarski Szeged je po svetu znan po golažu, v zadnjih letih pa vedno več turistov mesto ob reki Tisi obišče zaradi ribjega festivala in odlične ribje čorbe.
Ob novicah in povabilih na kulturne prireditve v oddaji Alpe-Donava-Jadran o tem, kako so planinske koče v Bavarskih Alpah vedno bolj udobne. Iz Madžarske o inovativnih pločnikih, ki ustvarjajo električno energijo. Iz Slovenije o družini Bojnec, ki prekmursko lončarsko tradicijo nadaljuje v Libojah in Ljubljani, iz Južne Tirolske pa zgodba o dveh ljubiteljih orgel.
Krnsko jezero je največje in najgloblje slovensko visokogorsko jezero v osrčju Julijskih Alp. Je ledeniškega nastanka in leži na višini 1391 metrov sredi kraškega sveta. Hrvaško združenje Biom vsako leto na območju Naravnega parka Učka organizira ornitološki tabor. Udeležijo se ga lahko vsi, ki jih zanima življenje v naravi in ki so pripravljeni pomagati pri obročkanju ptic. Prireditev Oktoberfest se vsako leto začne s povorko krčmarjev in lastnikov pivskih šotorov, ki se na razkošnih vozovih popeljejo skozi središče Münchna. Vse vozove vlečejo konjske vprege, razen enega, ki ga vlečejo voli Antona Westermeierja. Parkour je disciplina v kateri udeleženci tečejo po namišljeni poti in pri tem čim hitreje in čim učinkoviteje premagujejo ovire. Veliko privržencev ima tudi v Szegedu na jugu Madžarske.
Razvoj rudarskega mesta Idrija v 19. stoletju, ki je bilo drugo mesto na Kranjskem, takoj za Ljubljano, je botroval ustanovitvi čipkarske šole, ki letos praznuje140 let nepretrganega delovanja. Od konic puščic iz kamene dobe prek rimskih ročnih mlinov, srednjeveških statev do telefona in starodobnika. Več kot 10 000-letni časovni razpon ponuja družinski muzej v vasici Kurtatsch na Južnem Tirolskem. Otok Mljet je najlažje dostopen s polotoka Pelješac. V nujnih zdravstvenih primerih pa zelo daleč od kopnega. To najbolj ve nedavno upokojena zdravnica Magda, ki je vendarle dočakala svojega naslednika. Krajinski park Lahinja leži v osrčju Bele krajine med Črnomljem in Vinico pri vasi Dragatuš. Obsega kraško območje prvih sedmih kilometrov povirja zgornjega toka reke Lahinje z naravnima rezervatoma in številnimi naravnimi in kulturnimi spomeniki.
Koroška vasica Strojna leži na hribovju z istim imenom tik ob meji z Avstrijo. Slovi po čudovitih razgledih, lepo ohranjenih kmetijah in srčnih domačinih. »Madžar potrebuje brke!« je bilo geslo 8. festivala brkov v Kunságu. Organizator festivala je bilo Društvo brki, ki skrbi za ohranjanje tradicije in promocijo nošenja brkov. V rodovitni Baranji, kjer vedno bolj cenijo modrost prednikov, so ustanovili Akademijo blata z delavnicami za naravno, zdravo zidavo. Iz Trsta zgodba o družini Strassoldo, ki je dala pečat in ime mestecu v Furlaniji - Julijski krajini.
Latinsko ime za zdravilni žajbelj je Salvia officinalis, ki bi po genetski strukturi lahko bil »oče« vseh drugih žajbljev. Dokazano je najučinkovitejši med tisoč vrstami te samonikle rastline. Zgodovinsko je njeno naravno rastišče obalno območje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Albanije. Najbolj severna točka, na kateri še uspeva, je okolica Trsta, na jugu pa ga najdemo tudi v severozahodni Grčiji. Kot gojena rastlina uspeva tudi v številnih drugih državah. Raste lahko povsod, kjer zime niso prehude, najpogosteje pa prihaja prav z vzhodne obale Jadranskega morja.
V monotematski oddaji Alpe-Donava-Jadran avtorica Željkica Lozo, sodelavka hrvaške televizije, predstavlja zgodbe ljudi, ki so se, kot sami pravijo, odzvali klicu narave. Sodobno potrošniško razmišljanje so zamenjali za preprostost življenja v majhnem kraju in se vračajo k izvirnim vrednotam. Igor Drandić, ki je obkrožil ves svet, je duhovno in telesno ravnovesje našel v istrskem gozdu. Družina Johan je sobivanje z naravo ustvarila v majhnem kraju Kozlikovo blizu milijonskega Zagreba. Božidar Jerković, doktor molekularne biologije, pa je ameriške laboratorije zamenjal za prostranstva Like.
Iz Bavarske zgodba o renesansi namiznega nogometa in o zgodovini podjetja Leonhart, ki izdelalo že več kot 100 000 nogometnih igrišč. Sodelavci slovenskega programa RAI Furlanije Julijske krajine prestavljajo tržaški mednarodni sejem izumiteljev Mini Maker Faire. Pisatelj in novinar Željko Kozinc si je kot potopisec postavil cilj, da bo obiskal prav vsako slovensko vas. Slavonskemu mestu Daruvar, kjer v sožitju živi več narodov, pravijo tudi Evropa v malem.
Tako kot drugod po Sloveniji številni poklicni gasilci iz ljubljanske brigade izhajajo iz družin, v katerih je prostovoljno gasilstvo način življenja. To velja tudi za družino Zajc. Veterinar Reinhard Stampfer proučuje želve in trdi, da na Bavarskem nimajo le tujerodnih vrst temveč tudi pristne bavarske. Na jugu Madžarske v mestu Szőreg vsako leto vrtnicam, znanim po vsej Evropi, posvetijo tridnevni festival. Videmski ansamblel Arearea sledi zamisli o sodobnem izraznem plesu v urbanih okoljih.
V Pokrajinskem muzeju Celje hranijo vrsto slik na steklo v etnološki zbirki, kot del ljudske umetnosti, ki je krasila kmečke domove v Sloveniji. Ta tehnika je bila znana že v antiki in kasneje v srednjem veku. V Radošiću in okoliških vaseh Dalmatinske zagore je že vse v znamenju priprav na tradicionalno poletno bikijado, vaško olimpijado v bikoborbah. Oliver Pötzsch je potomec znane bavarske dinastije rabljev. Med raziskovanjem rodovnika je razjasnil marsikatero skrivnost in napisal več kriminalk, ki so zaslovele po vsem svetu. Impozantna benediktinska opatija v Pannonhalmi s častitljivo tisočletno zgodovino še vedno velja za kulturno in umetnostno središče Madžarske.
Pahernikova ustanova že nekaj let upravlja več kot 500 ha gozda na Pohorju in uspešno sledi viziji inženirja Franja Pahernika, slovenskega pionirja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Chioggia, mesto na majhnem otoku ob vhodu v Beneško laguno, je znano po čipkah, še bolj pa po ribištvu in dveh ribjih tržnicah. Dominic Stadelmeier zlato najde tudi na Bavarskem. Z zemljevidi in satelitskimi posnetki preučuje krajinske posebnosti in se po njih odloča za iskanje. Območje Narodnega parka Učka je zelo priljubljeno med pohodniki, kanjon Vela draga pa je že dolga leta cilj ljubiteljev prostega plezanja na Hrvaškem.
Ninive, stara prestolnica asirskega imperija in zibelka civilizacije, je od leta 2012 v središču arheološke raziskave Oddelka za humanistične študije in kulturno dediščino Univerze v Vidmu. Iz Slovenije zgodba o izjemni Sabini Dermota, ki, čeprav je od rojstva slepa, s svojo kipečo energijo preplavlja in navdušuje ljudi okoli sebe. Z Bavarske zgodba o ljubiteljih vlakov, ki lovijo atraktivne posnetke lokomotiv, iz hrvaškega primorja pa o bajeslovnih bitjih, navihanih gozdnih škratih Masmalićih.
Sodelavci RAI Trst, Furlanija - Julijska krajina so pripravili reportažni zapis o zgodovinski prireditvi Tempora Aquileia. Gre za uprizoritev srečanja rimskih legionarjev in keltskih bojevnikov s prikazom starodavnih običajev in živahnega utripa življenja iz obdobja, ko je bil Oglej eno največjih in najbogatejših mest rimskega cesarstva, izhodiščna točka gospodarskih, kulturnih in vojaških poti v smeri severovzhodne Evrope. Mesto Oglej, ki je po slavnem antičnem obdobju v zgodnjem srednjem veku odigralo odločilno vlogo pri širjenju krščanstva, bo tudi letos, v zadnji polovici junija, s spektakularno uprizoritvijo Tempora magično oživilo svojo zgodovino.
Nekoč so bile soline v Slovenski Istri povsod ob morski obali, danes pa so ohranjene le še v Strunjanu in pri Sečovljah, ki so jih leta 1989 zavarovali kot krajinski park. Park ima, poleg bogastva flore in favne, tudi izjemen kulturni in socialno-ekonomski pomen. Ko sta Ivan Generalić in Franjo Mraz leta 1931 v Zagrebu prvič razstavila svoja dela, nista slutila, da bo njuno posebno slikarstvo postalo tako slavno in sinonim za hlebinsko kmečko slikarsko šolo naive. Tržaška Slovenka Jasna Tuta je pred sedmimi leti korenito spremenila svoj življenjski slog. Spoznala je angleškega morskega popotnika Ricka in od takrat skupaj plujeta po oceanih. Prepričana sta, da je jadranje šport za vsakogar, zato sta o tem napisala tudi priročnik. Pravkar je izšel Jasnin potopis o njunem zadnjem podvigu – čezoceanski plovbi iz Mehike do sanjskih polinezijskih otokov. Z Južne Tirolske pa zgodba o lesenih kipih, upodobitvah križevega pota na hribu Virgil pri Bolzanu, ki so nastali pred 300 leti. Med vojno so jih spravili na varno v bližnji skedenj, pred kratkim pa so jih skrbno restavrirali.
V Offingenu na Bavarskem ima industrija izdelovanja polsti dolgo tradicijo. Podjetje, v katerem so včasih vse izdelovali ročno, danes žanje mednarodne uspehe. Akvaponika je nov trend organske pridelave hrane oziroma hkratne pridelave zelenjave in rib. V Slovenijo jo je pripeljalo prvo akvaponsko podjetje v Sloveniji, Ponika iz Šmarjeških Toplic. Na območju nekdanjega kolodvora na Marsovem polju v Trstu je skupina navdušencev in železniških delavcev leta 1975 ustanovila železniški muzej. Potok Héviz je edini potok na Madžarskem po katerem je mogoče veslati tudi pozimi. Napaja ga voda iz zdravilnega jezera Héviz, ki je največje jezero s termalno vodo v Evropi.
V gneči na münchenskem letališču ljudje tudi marsikaj pozabijo. To potem pristane v uradu za najdene predmete, v katerem se ne kopičijo le prepovedane tekočine in ostri predmeti, temveč tudi kovčki. Bódvalenke je ena najrevnejših romskih vasi na severovzhodu Madžarske. Večina hiš nima vodovoda in elektrike, imajo pa 33 velikih slik na hišnih pročeljih, ki jih je pred petimi leti naslikalo 18 romskih umetnikov. Marko Hatlak velja za enega naših najboljših interpretov na klavirski harmoniki. Njegova posebnost je širok spekter glasbenih zvrsti, ki jih izvaja – vse od baročne glasbe do tanga in etno glasbe. Na dalmatinskem otoku Korčula za cerkvene praznike ali pomembna družinska slavja pripravljajo cukarine, tradicionalne slaščice iz krhkega testa.
Neveljaven email naslov