Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se posvečamo družinam, naj so majhne ali velike, jedrne, razširjene ali sestavljene. Za nekatere miren pristan, za druge središče viharja. Včasih so bile družine z veliko otroki nekaj običajnega, danes so precejšnja redkost. V studiu gostimo Alberta in Leonido Mrgole, zakonski in psihoterapevtski par ter starša štirih odraslih otrok, ki tudi na podlagi lastnih izkušenj slovenske starše opremljata z veščinami za bolj harmonične družinske odnose. Veliko koristnih izkušenj in nasvetov, kako poskrbeti, da se bo vsak član družine počutil sprejetega in slišanega, bosta razkrila tudi nam. Obiskali smo devetčlansko družino Kmet. Medtem ko nekateri z dvema otrokoma komaj ohranjamo glavo na mestu, Petra in Boštjan dajeta vtis, da ni nič lažjega kot vzgajati in skrbeti za sedem otrok, saj to počneta obilico ljubezni, dobre volje, prisotnosti in dobro organizacijo. Partnerske zveze pa tudi razpadejo in ustvarjajo se nove. A če se to zgodi, to potem morda ni več le stvar dveh odraslih partnerjev, temveč lahko v novo zvezo s partnerjem pridejo tudi njegovi otroci in z njimi bivši partnerji. Odnosi v sestavljeni družini so tako popolnoma nov izziv. Kako se ga lotevajo in gradijo novo družinsko gnezdo, nam bosta zaupala Ivan in Ana z otroki. Ob koncu oddaje bosta svoja razmišljanja o pomenu družine, pristnih odnosov, ljubezni in neuničljivi družinski vezi z nami delila Ana Dolinar in njen oče Janez Dolinar, legendarni radijski in televizijski voditelj, ki mu je vloga dedka ena izmed najljubših.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije. Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.
Čeprav pri nas za zdaj še ni zdravljenja z bakteriofagi, to ne pomeni, da ne potekajo raziskave uporabe bakteriofagov. Obiskali smo ortopedsko bolnišnico Valdoltra, kjer raziskujejo uporabo bakteriofagov na biofilmih.
Za vsako vrsto bakterije obstaja nekaj bakteriofagov, ki jo lahko uničijo. Zato je treba za zdravljenje z bakteriofagi za vsako bakterijo poiskati primeren bakteriofag. To izjemno uspešno počnemo tudi v Sloveniji.
Bakteriofagi bi lahko uničili tudi bakterije, ki povzročajo okužbe pri človeku. Terapija z bakteriofagi ni nekaj novega, njeni začetki segajo v čas pred odkritjem antibiotikov - torej več kot 100 let v zgodovino.
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Staranje je del življenja, ki samo po sebi ne pomeni nič slabega. Težave staranja niso gube in celo bolezni ne, temveč negativne konotacije, ki mu jih kot družba pripisujemo. Intenzivno pa o staranju in starosti razmišljajo znanstveniki. Kaj je staranje? Zakaj in kako se staramo? Se vsi staramo enako hitro? O biologiji staranja se bomo pogovarjali z znanstvenico in raziskovalko prof. dr. Tamaro Lah Turnšek. Časa ne moremo ustaviti, lahko pa popravimo nekatere sledi, ki jih ta pušča na našem obrazu in telesu. V želji, da bi ugajali idealom lepote današnjega digitaliziranega in globaliziranega sveta, se čedalje več posameznikov in posameznic odloča za estetske posege, zato smo se odpravili na obisk k plastičnemu kirurgu dr. Urošu Ahčanu. Svoj pogled na staranje so z nami delile tudi igralka Zvezdana Mlakar, fotografinja za ženske Martina Zaletel in fotomodel Ineza Sotler. Nina Cijan nam bo v rubriki Ah, ta splet! s Tinetom Lisjakom predstavila, kako si s sodobno tehnologijo na fotografijah lahko ustvarimo boljši in mlajši videz. O socialnih, psiholoških in kulturnih vidikih starosti pa bosta spregovorila sociologa dveh generacij, dr. Maca Jogan in dr. Otto Gerdina.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Sežanski podjetniški inkubator je lani prejel prestižno mednarodno nagrado Constantinus International Award 2023 za izbor najboljšega projekta v poslovnem svetovanju. Odličje si je prislužil njihov program Kreativni startup – podjetniška šola za osebe z izgubo sluha, ki predstavlja edinstven pristop k vključevanju oseb z izgubo sluha v Sloveniji in Evropski uniji.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih.
Neveljaven email naslov