Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Digitalna tehnologija že nekaj časa spreminja način, kako beremo, kako nakupujemo, kako se sporazumevamo in seveda, kako poslujemo. Pandemija covida 19 pa nas je občutno preselila v digitalni svet tudi na področjih, ki so se mu pred tem še zelo upirala, kot sta na primer telovadba in gledališče. Krasni novi svet je postal krasni novi digitalni svet. Ali ga bomo ocenjevali kot utopijo ali kot distopijo?
Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Brez umetne inteligence si danes težko predstavljamo vsakodnevna opravila, kot so spletno nakupovanje, uporaba spletnih brskalnikov, uporaba govornih asistentov. Za številne raziskovalce pa je umetna inteligenca med drugim nepogrešljiva pri obdelavi velike količine podatkov in bolj avtomatiziranem procesu dela. Na katerih področjih jo še uporabljamo in kaj vse nas čaka v prihodnosti? Več v oddaji Na kratko!
Zjutraj, še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverjamo jih tekom dneva, preverimo jih tudi tik pred spanjem. Drsamo po zaslonih naših pametnih naprav in sledimo novicam. Čeprav so slabe in čeprav vemo, da slabo vplivajo na nas, ne moremo prenehati. Drsenje v temo ali 'Doomscrolling' je v času epidemije koronavirusa postal globalni družbeni fenomen. Tudi sami drsite v pogubo? Preverite v oddaji Na kratko.
Razogljičenje pomeni, da moramo popolnoma omejiti izpuste toplogrednih plinov. Vemo tudi, da moramo to doseči do leta 2050. Le tako bomo omilili podnebno krizo, ustavili dviganje povprečne letne temperature in omejili okoljsko katastrofo. O razogljičenju v tokratni Na kratko!
Pametne tovarne, pametne hiše, samovozeči avtomobili, roboti v vsakdanjem življenju, življenje na drugih planetih ... O vsem tem smo še do nedavnega zgolj brali v znanstvenofantastični literaturi, danes pa postaja sestavni del našega vsakdanjega življenja. In kaj vse nas še čaka? S katerimi tehnologijami bo naša prihodnost še zaznamovana? Več v oddaji Na kratko.
»Živimo v svetu, ki ga lahko ponazorimo s staršem, ki ve, da ima njegov otrok rad bombončke, in mu jih ves čas daje,« o informacijskem mehurčku razlaga sociologinja in filozofinja Renata Salecl. V informacijskih mehurčkih, v katere se ujamemo na spletu, dobivamo informacije, ki potrjujejo to, kar že vemo ali v kar verjamemo. To nam daje dober občutek, občutek varnosti, pri čemer zavore popustijo, sproža se več agresivnega vedenja in sovražnega govora do drugih mehurčkov. Zato je pomembno, da »dober starš otroku, čeprav ve, da ima rad bombončke, daje še kaj drugega, četudi otroku to ne bo všeč«.
Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?
Pravljica je ena od najbolj priljubljenih literarnih zvrsti. Čeprav je namenjena odraslim, mladostnikom in otrokom, jo imajo slednji daleč najraje. Pravljice so nujne za dober otrokov razvoj, saj z njimi burijo domišljijo in spoznavajo svet, v katerega vstopajo. Sodobni starši morda raje posegajo po sodobnih pravljicah, saj se jim zdijo klasične in ljudske pravljice preveč krute. A brez skrbi, pravljice imajo srečen konec in ob primerni podpori in bližini otroku nikakor ne morejo škoditi, ugotavljamo v oddaji Na kratko: Pravljica.
Človek s svojim delovanjem že tisočletja vpliva na naravo. Ta vpliv je v zadnjem času postal tako močan, da negativne posledice ne čutijo samo druga bitja, ampak tudi sam človek. Eden od negativnih pritiskov na naravno okolje je ogljični odtis. Več o njem v seriji Na kratko.
Humanist, politik in filozof Thomas More je v prvi polovici 16. stoletja v delu Utopija pisal o tem, da bi morala država vsakemu posamezniku priskrbeti sredstva za življenje, saj je preprečevanje kraje učinkovitejše kot boj s kradljivci. Idejo danes razumemo kot koncept univerzalnega temeljnega dohodka. Ideja je zaradi gospodarskih kriz, avtomatizacija in robotizacija dela, vse bolj priljubljena, na drugi strani pa se zdi zamisel marsikomu še vedno utopična in neizvedljiva. Je univerzalni temeljni dohodek lahko pot k uspešni in pravični družbi prihodnosti?
Medvrstniška podpora, prijatelji, tesne vezi z vrstniki – nekaj, kar je zelo običajno za otroke in mladostnike. Hkrati pa je to eden od najboljših načinov za preprečevanje nasilja med vrstniki. O tem, kako in zakaj deluje medvrstniška podpora, v Na kratko!
Pretepanje, porivanje, lasanje, zafrkavanje, izključevanje, podrejanje, žaljenje, izsiljevanje … In še nešteto drugih podobnih izrazov bi se lahko spomnili, da bi z njimi opisali medvrstniško nasilje. Kakšna je dinamika nasilja med vrstniki, kdo so povzročitelji in kdo žrtve, v oddaji Na kratko.
Enolično delo, nič se ne dogaja, nikjer nikogar … Postanemo nemirni, tesnobni, počutimo se neprijetno. Občutek poznamo vsi, kajti vsi smo se že srečali z dolgčasom. Dolgčas pa ni značilen zgolj za ljudi. Občutijo ga tudi živali, predvsem tiste, ki živijo v ujétništvu. Dolgčas v sodobni zahodni kulturi ni zaželen. Povezujemo ga z lenobo in brezdeljem. Kdor ne dela, pa ne prispeva k ustvarjanju vrednosti in je zato nekoristen. Ker dolgčas hkrati občutimo kot neugodje, nenehno iščemo načine, kako mu ubežati.
V šestdesetih letih preteklega stoletja si je matematik in meteorolog Edward Norton Lorenz zastavil znano vprašanje: »Ali lahko zamah metuljevih kril v Braziliji povzroči tornado v Teksasu?« Ugotovil je namreč, da lahko že majhna sprememba v gibanju zraka povzroči bistveno razliko v napovedi vremena čez nekaj tednov, kar dolgoročno pomeni, da je nepredvidljivo in ga ni mogoče napovedovati. In kaj nam metuljev učinek lahko pove o prelomnih zgodovinskih dogodkih in kaj o današnji epidemiji? Več v oddaji Na kratko!
Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja. Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko.
Velikokrat slišimo, da naj bi klasična glasba, še posebno Mozartova, dobro vplivala na naše počutje. Številne raziskovalce je zato zanimalo, ali njegova glasba res pomirja, izboljša našo koncentracijo in celo pripomore k boljšemu reševanju določenih nalog. Tudi mi smo zato poslušalce in glasbenike povprašali, kako sami doživljajo njegovo glasbo, pri glasbenih strokovnjakih pa se pozanimali, kako konkretno se kažejo vplivi njegove glasbe in zakaj blagodejnih učinkov glasbe ne gre omejiti zgolj na poslušanje Mozarta.
Si lahko predstavljamo življenje v državi brez pravice do pitne vode, brez volilne pravice ob dopolnjenem 18. letu starosti ali brez pravice do socialne varnosti? Ustava je temeljni dokument vsake države. Slovensko je Državni zbor ratificiral 23. 12. 1991, zato na ta dan vsako leto praznujemo dan ustavnosti. Letos pa bo svojo tridesetletnico obeležilo tudi Ustavno sodišče RS. Več o Ustavi in ustavnosti pa v oddaji Na kratko!
Podnebje močno vpliva na to, kako in kje živimo, s čim se prehranjujemo, katere nalezljive bolezni nas ogrožajo in še marsikaj. A podnebje se spreminja in s tem tudi življenjske razmere. Čeprav so se velika temperaturna nihanja pojavljala tudi v preteklosti, se spremembe, ki smo jim priča danes, dogajajo neprimerljivo hitreje. Za to pa smo krivi ljudje. Naš planet gori, opozarjajo okoljevarstveniki. Reševanje Zemlje je postal največji izziv današnjega časa. Evropska unija se je odločila, da ga sprejme. Z zelenim dogovorom naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. To je velik izziv. Mu bomo kos?
Neveljaven email naslov