Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potrošnja je ena od glavnih človekovih dejavnosti. Že dolgo ne gre več za preprosto menjavo dobrin, ki jih potrebujemo za preživetje. Zdi se, da postaja sama sebi namen in da kupujemo izdelke samo zato, da jih kupujemo. Takšna potrošnja negativno vpliva tako na ljudi kot na okolje. Eden od možnih odgovorov je etična potrošnja.
Kaj je res in kaj ni? Je svet okoli mene resničen? Sem jaz resničen? Kaj je resnica? Resnica je osrednji pojem v filozofiji. Resnica je tudi ena od temeljnih vrednot v znanosti. A kako prepoznati resnico, če nas pri njenem iskanju lahko zavedejo že naši možgani? V oddaji Na kratko resnico iščemo s filozofi, znanstveniki in iluzijami.
Globalizacija je vzrok za strahotno neenakost na planetu. Povzroča propadanje delovnih mest v Evropi in izkoriščanje delavcev v Aziji. Zaradi nje nastajajo tudi nekatere okoljske težave. Kaj sploh je globalizacija in kako zelo je vpletena v naše vsakdanje življenje, v oddaji serije Na kratko!
Z epidemijo novega koronavirusa smo pogosteje srečali besedno zvezo – »socialna distanca«. Tako smo namreč označili razdaljo med dvema osebama, ki naj bi bila zadostna, da se virus med njima ne bi prenašal. Vendar pa je ta pojem na tak način nepravilno uporabljen, saj kot strokovni izraz v sociologiji pomeni razdaljo med različnimi družbenimi skupinami oziroma v kolikšni meri ena družbena skupina sprejema neko drugo. To socialno razdaljo merijo z vprašanjem – koga ne bi imeli za soseda.
V zadnjih stotih letih se je družba zelo spremenila. Spremembe vrednot, boj za enakopravnost žensk, legalizacija ločitve je samo nekaj vzrokov, da je se je spremenila tudi družina. Danes je čisto normalno, da se partnerja ne poročita, da se razideta in si ustvarita novo družino, v katero lahko pripeljeta otroke iz prejšnjih razmerij in imata tudi skupne otroke. A sestavljena, reorganizirana oziroma združena družina, se kljub temu, da jo družba sprejema, vseeno sooča z neenako obravnavo kot klasična, na krvnih vezeh utemeljena družina.
V Sloveniji smo v nekaterih panogah bolj, v drugih manj samooskrbni: s pridelavo žita sicer ne pokrivamo vseh potreb, na področju perutninarstva, govedoreje in mlečne industrije smo samooskrbni. Ne samo na ravni države, čedalje pomembnejša postaja tudi lastna samooskrba, ki poleg večje kakovosti hrane in prihranka denarja pripomore tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Življenja temnopoltih štejejo je geslo množičnih protestov, ki so najprej zajeli ZDA, nato pa se kot ogenj razširili po vsem svetu. Kaplja čez rob je bil videoposnetek policista, ki več kot sedem minut kleči na hrbtu temnopoltega Georgea Floyda, medtem ko ta ječi, da ne more dihati. 6-letna hčerka ubitega Floyda je dejala: »Očka je spremenil svet!« Pa ga je res, smo končno pripravljeni na družbo brez rasizma? Rasizem za zdaj ostaja vsakdanji pojav, njegove posledice pa so nevarne in daljnosežne. Ne dogaja se nekje drugje, nekomu drugemu, ne dogaja se zgolj zaradi nekaj sovražnih posameznikov ali skupin. Rasizem je sistemski problem, ki ustvarja žrtve.
Ob opuščanju tradicionalnih žensko-moških vlog se spreminjajo in oblikujejo tudi nove oblike partnerstva. Ena takšnih je tudi poliamorija, ki jo določa nemonogamnost: vsak od partnerjev ima lahko še druge partnerje, v partnersko mrežo pa vsi vstopajo prostovoljno in sporazumno. Kaj vse prinaša takšna svoboda in koliko smo ljudje zares monogamna bitja, pa s strokovnjaki v oddaji Na kratko.
Tomaž Grubar se je pred sedmimi leti odločil za nenavaden in za večino izmed nas nepredstavljiv post. Za eno leto se je odrekel prenosnemu telefonu in svojo izkušnjo popisal tudi v knjigi. Pametni telefoni so postali nujni spremljevalci našega delovnega in zasebnega vsakdana. Po eni strani zmanjšujejo stres, saj nam omogočajo hitro prilagajanje. Po drugi strani pa ob nedosegljivosti prinašajo nove strahove: »Me je kdo iskal? Se je zgodilo kaj pomembnega? Kaj sem zamudil?« Strah pred nedosegljivostjo ima tudi ime – nomofobija.
Ekstremizem je konstrukt politike. Ekstremizem je čustven odziv na nepravične razmere. Je pa tudi racionalna strategija in nenazadnje patologija. O ekstremizmu v seriji Na kratko.
Vse pogostejša neurja, poplave, požari, suše, taljenje večnega ledu in dvigovanje morske gladine so vzrok, da številni ljudje po svetu ne morejo več dostojno preživljati sebe in svojih družin, zato se jih vedno več odloča za selitev. Med njimi tudi prvi človek na svetu, ki se je potegoval za uradni status podnebnega begunca. Status begunca dodelijo ljudem, ki so domove zapustili zaradi vojne in drugih oblik nasilja. Strokovnjaki za migracije pa ugotavljajo, da bo v prihodnosti več ljudi, ki se bodo odselili zaradi spremenjenih podnebnih razmer kot zaradi vojne.
"In tedaj se mi je spomin nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki mi ga je teta Léonija ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), zmeraj pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.” Ta grižljaj peciva, magdalenice, ki ga je opisal pisatelj Marcel Proust v romanu Iskanje izgubljenega časa, je eden bolj prepoznavnih odlomkov iz svetovne književnosti, hkrati pa tudi eden od najbolj prepoznavnih primerov nehotnega spomina. Kaj je nehotni spomin, kaj ga sproži in zakaj? Odgovore smo iskali v literaturi, filozofiji, psihologiji in biotehnologiji.
Začetke medicinske etike je pred več kot 2000 leti postavil starogrški zdravnik Hipokrat. Sredina 20. stoletja pa z vpeljavo novih tehnologij in metod podaljševanja življenja sproži številna nova vprašanja in etične dileme, ki se dotikajo začetka in konca življenja. Danes si bioetika postavlja vprašanja ustvarjanja, izboljševanja in podaljševanja kakovosti življenja, in se med drugim ukvarja s področji umetne oploditve, evtanazije, prekinitve nosečnosti in genske terapije.
Kaj je arhetip, kaj velja za arhetipsko? V njem se združujejo filozofski, antropološki, sociološki in seveda psihološki dejavniki. Arhetip je vedno nekje ob nas, lahko v nas, pa se ga niti ne zavedamo. Marsikaj, kar storimo, v kar verjamemo, sodi pod njegovo okrilje. Miti in legende pri tem niso neke naključne brezpredmetne pravljice. So izvor marsičesa – predvsem arhetipov.
Živimo v času, preplavljenim s podobami, zgodbami, podatki, članki in samo nekaj klikov nas loči od (pre)številnih informacij. Pa so res vse informacije, ki jih najdemo, verodostojne in vredne našega zaupanja? Kako obdržati kritično distanco do vsega videnega in slišanega in zakaj je kritično mišljenje danes še posebno pomembno? Več v oddaji Na kratko!
Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!
V bližnji prihodnosti naj bi vse več ljudi živelo v mestih, po nekaterih podatkih do leta 2050 kar 70 odstotkov. Hitra urbanizacija tako prinaša vse večjo onesnaženost zraka, gost promet, veliko količino odpadkov. Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij si zato pametna mesta prizadevajo k večji optimizaciji upravljanja in boljši kakovosti bivanja v mestih. Prebivalcem naj bi z beleženjem in zbiranjem velike količine podatkov tako poenostavila vsakodnevne aktivnosti in nam s tem prihranila čas in denar: bolje bi bili obveščeni o prometnih zastojih, prostih parkirnih mestih, kakovosti zraka in vode. A če naj bi zbiranje digitalnih podatkov po eni strani pripomoglo k večji optimizaciji delovanja mest, se moramo ob tem zavedati tudi izzivov, povezanih z uporabo in (zlorabo) naših osebnih podatkov.
Neveljaven email naslov