Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi ima vsako gospodinjstvo v povprečju 70 elektronskih naprav, od katerih jih 10 ni več v uporabi ali so pokvarjene. Elektronske naprave, ki po uporabi postanejo e-odpadki, vsebujejo številne plemenite in redke kovine. V milijonu mobilnih telefonov je vgrajenih 34 kg zlata, 16 ton bakra in 350 kg srebra. Koliko teh snovi se reciklira? Na Kemijskem inštitutu so razvili ekološko sprejemljivejše recikliranje zlata iz odsluženih gospodinjskih aparatov in recikliranje platine. Na Inštitutu Jožef Stefan reciklirajo magnete z uporabo vodika. Litij je nujen za izdelavo baterij v električnih vozilih. Kako pa poteka njegovo recikliranje?
E-odpadki vsebujejo več kot 150 različnih materialov. Med njimi je tudi litij, ki je nujen za izdelavo različnih vrst baterij, tudi tistih v električnih vozilih. Recikliranje litija je sicer mogoče, a je proces izjemno drag, počasen in še ne najučinkovitejši.
Redki zemeljski elementi so nujni za proizvodnjo trajnih magnetov, ki so v številnih delih električnih in elektronskih naprav. Evropska unija kritične surovine za izdelavo magnetov uvaža, zato je njihovo recikliranje ključno. Trenutno je delež teh recikliranih materialov pod odstotkom. Na Institutu Jožef Stefan razvijajo nove načine recikliranja odpadnih magnetov z uporabo vodika, iz recikliranega materiala pa nato izdelajo nove magnete.
Na leto pridobimo 3000 ton zlata, še 1000 ton pa z recikliranjem, ki postaja čedalje pomembnejše, saj so njegove zaloge na Zemlji omejene. Zlato trenutno reciklirajo predvsem iz nakita v posebnih talilnicah, ki pa niso primerne za recikliranje te kovine iz elektronskih naprav. Na Kemijskem inštitutu so razvili zeleno rešitev raztapljanja zlata iz odsluženih gospodinjskih aparatov.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Po dolgem potovanju z letalom skozi časovne pasove potrebujemo nekaj dni, da se privadimo na nov čas. Razlog je, da smo zmotili izločanje melatonina, ki usklajuje našo biološko uro. Hormon melatonin pri ljudeh in živalih nastaja v posebni žlezi v možganih kot odziv na temo, svetloba pa zavre njegovo izločanje. Pri ljudeh se lahko uporablja za zdravljenje bolnikov s kroničnimi motnjami spanja ali daljše nespečnosti pri ženskah v menopavzi. Ali je varen tudi kot prehransko dopolnilo? Pri živalih vpliva na menjavo dlake in perja ter s tem povezano reprodukcijo. Kakšna je še njegova vloga pri živalih in ljudeh? Glejte Ugriznimo znanost!
Količino melatonina v telesu lahko izmerimo s testiranjem krvi, urina ali sline in tudi blata. Najbolj reprezentativni vzorci za merjenje tega hormona so krvni in urinski testi.
Melatonin pa se redko lahko uporablja tudi kot zdravilo. Denimo za zdravljenje bolnikov s kroničnimi motnjami spanja ali daljše nespečnosti pri ženskah v menopavzi. Uporablja se ga tudi za premagovanje težav pri potovanju skozi časovne pasove.
Melatonin tako kot pri ljudeh tudi pri živalih nastaja v posebni žlezi v možganih, češeriki. Od tam potuje po telesu in vpliva na vse organske sisteme. Kako natančno učinkuje na katerega od sistemov, še ni povsem znano. Dobro pa vemo, kako melatonin vpliva na menjavo dlake in perja ter s tem povezano reprodukcijo živali.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Biobanke so organizirane zbirke človeških bioloških vzorcev in njimi povezanih podatkov za uporabo v medicinskih raziskavah. Prve so se prve pojavile šele v devetdesetih letih dvajsetega stoletja na Islandiji. Ena največjih in najbolj znanih biobank v Evropi, ki hrani 20 milijonov različnih vzorcev človeškega materiala, je v Gradcu v Avstriji. V Sloveniji imamo več manjših biobank, ki so del posameznih raziskovalnih ustanov. Predstavili vam bomo biobanko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, v kateri je več kot 7000 vzorcev bolnikov za več kot 20 različnih bolezni. Kaj vse lahko raziskovalci odkrivajo s pomočjo vzorcev v biobankah?
V Združenem kraljestvu od leta 2006 deluje ena izmed največjih populacijskih biobank, ki hrani biološke vzorce in podatke o življenjskem slogu in zdravstvenem stanju pol milijona prebivalcev. Biobanka Združenega kraljestva je ena izmed vodilnih svetovnih biomedicinskih zbirk podatkov.
V Sloveniji imamo več manjših biobank. Biobanka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je bila ustanovljena leta 2005. Vanjo so vključeni vzorci več kot 7000 bolnikov za več kot 20 različnih bolezni.
Vsi vzorci, shranjeni v Biobanki v Gradcu, so na voljo raziskovalcem, ki želijo bolje spoznati vzroke bolezni, da bi lahko razvili nove načine odkrivanja ali zdravljenja bolezni. A dostop do njih je strogo nadzorovan in ga mora odobriti etični odbor.
Biobanke so organizirane zbirke človeških bioloških vzorcev in njimi povezanih podatkov za uporabo v medicinskih raziskavah. Eno največjih biobank v Evropi, ki hrani 20 milijonov različnih vzorcev človeškega materiala, je v Gradcu v Avstriji.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Svet se letos spopada z najobsežnejšimi požari v naravi. V Kanadi so našteli več kot 6400 gozdnih požarov, ki so zajeli površino osmih Slovenij. Na stotine požarov je letos na desetkrat večji površini, kot je Ljubljana, prizadelo tudi Grčijo. Pri nas je bil eden najhujših požarov lani, ko je gorelo na našem Krasu. Kakšne so posledice požarov v naravi na rastje in tla? Kakšen je leto po požaru naš Kras? Rastline so različno odporne proti ognju in visokim temperaturam. Črni bor je naša proti ognju najodpornejša drevesna vrsta. Kako požar vpliva na druga drevesa? V nekaterih delih sveta pa so požari naraven, ponekod celo nujen pojav.
Za gašenje požarov se poleg vode uporabljajo tudi gasilne pene. Prve so vsebovale fluorove spojine. Take pene so hitro prekrile ogenj, ga ohladile in pogasile. Kmalu se je izkazalo, da so kemične spojine v peni izjemno obstojne v okolju in škodljive za ljudi. Po direktivi Evropske unije bo zaradi varovanja okolja kmalu obvezna ekološka pena brez fluorovih spojin. Gasilci z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana jih že uporabljajo.
Satelita Sentinel 2 sta del evropskega programa za opazovanje Zemlje Kopernik, ki med drugim spremlja tudi vegetacijo, poplavna območja in plazove. Kako pa vidi požare?
Največji gozdni požar v Sloveniji je bil lani poleti na goriškem Krasu. Zajel je več kot 37 kvadratnih kilometrov površin, od tega 29 kvadratnih kilometrov gozda. Kakšen je Kras danes?
Neveljaven email naslov