Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak narejen izdelek, ki ga uporabljamo, vsaka zgrajena stavba/sezidana zgradba, ki jo uporabljamo, in sploh vsako naše dejanje sproščajo v okolje ogljikov dioksid, toplogredni plin, ki prispeva k višanju povprečne temperature na Zemlji. Trenutno je v zraku največja koncentracija ogljikovega dioksida v zgodovini njegovega merjenja. Ker želimo omejiti izpuste ogljikovega dioksida, smo jih začeli računati in vrednotiti. Pri tem upoštevamo tako rekoč vse: material, iz katerega je izdelek narejen, proces izdelovanja, pot surovin. Talilni vložek na primer je del varovalke, ki je sestavljen iz več različnih kovin. Koliko izpusta ogljikovega dioksida nastane pri njegovi proizvodnji? Kako podjetja najdejo točke, kjer je največ izpustov CO2 in jih spremenijo?
Ni pomembno torej le to, kako potratna je hiša, ko jo uporabljamo, ampak tudi, kako je grajena. Kakšen je ogljični odtis lesa oziroma kvadratnega metra montažne lesene stene, v kateri je vgrajeno vse, kar omogoča njeno uporabo v sodobni hiši.
Izračun ogljičnega odtisa zgolj začetek. Dejanski namen izračuna je, da neko podjetje prepozna tista področja svoje dejavnosti, ki povzročajo največ izpustov toplogredni plinov. To pa potem uporabi za spremembe, s katerimi doseže največjih manjši vpliv na okolje.
Kako se izračuna ogljični odtis bolj zapletenega izdelka, talilnega vložka v varovalki, ki je nameščena v večini transformatorskih postaj po državi.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?
Na Fakulteti za elektrotehniko se ne ukvarjajo le z izdelavo sončnih celic za raziskovalne namene, ampak tudi preizkušajo učinkovitost in življenjsko dobo sončnih celic. Poleg tega so razvili tudi elektroniko, ki jo uporabljajo za testiranje.
Pred približno enim letom je začela delovati takrat največja sončna elektrarna v Sloveniji, sončna elektrarna Prapretno, ki se razprostira na 34 tisoč kvadratnih metrih oziroma na površini dobrih štirih nogometnih igrišč.
V Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so nam pokazali postopek izdelave perovskitne sončne celice.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 2019 smo na svetu izdelali 460 milijonov ton plastike. Plastiko izdelujemo pretežno iz neobnovljivih virov energije, to je iz surove nafte. Ko plastične izdelke nehamo uporabljati, postanejo odpadki. V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec ustvari 40 kilogramov plastičnih odpadkov na leto. Le 10 odstotkov jih recikliramo. Če se plastika znajde v naravi, tam ostane več sto let; najdemo jo povsod, v oblakih, toči, podzemnih jamah, vodi, morju, tudi v živih bitjih. Kaj bi lahko bila rešitev teh težav? Novi materiali, ki bi imeli enake dobre značilnosti kot plastika, bili iz surovin, ki jih je dovolj, in ne bi onesnaževali narave, torej bi se v njej razgradili na osnovne gradnike: z eno besedo – biomateriali.
Konzorciju več podjetij, med njimi je bilo tudi slovensko, pa je uspelo izdelati bioosnovani najlon iz obnovljivih rastlinskih virov rastlinskega izvora, iz sladkorjev. Ker je po lastnostih enak standardnemu najlonu, razlikuje se samo njun izvor, bi ga v prihodnosti lahko nadomestil v vseh izdelkih. Iz novega materiala so že nastali prototipi oblačil in izdelkov za vsakdanjo rabo, ki so jih izdelala večja tuja podjetja.
90 % otroških igrač je narejenih iz plastike. Kar 80 odstotkov jih zavržemo v smeti, le nekaj manj kot 4 odstotke jih recikliramo. Lara Baler in Boris Ouček sta plastiko pri izdelavi otroških igrač zamenjala za maso iz orehovih lupin. Razvila sta nov material in iz njega začela izdelovati igrače.
Nove materiale iz naravnih biopolimerov razvijajo na Kemijskem inštitutu. Pokazali so nam, kako pripravijo material na osnovi polisaharidov, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil tradicionalne materiale. Čeprav gre za popolnoma naravne biopolimere, jih na koncu tudi testirajo, s čimer ugotovijo, ali se v naravi razgradijo.
Novembra lani je NASA proti Luni izstrelila eno večjih in zmogljivejših raket, Space launch system. NASA je pri tem in med samim letom rakete z opremo slovenskega podjetja Dewesoft merila več spremenljivk. Njihovi instrumenti so zajemali in v realnem času prikazovali od 200.000 pa do 15 milijonov vzorcev na sekundo. S slovensko opremo merijo tudi na mednarodni vesoljski postaji. Tam z mikrofoni iščejo mesta morebitnih trkov vesoljskih smeti v vesoljsko postajo. S satelitom Trisat-R pa na višini 6000 km z meritvami spremljamo vesoljsko vreme.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tehnologija, ki je bila na Zemlji razvita za v vesolje, se včasih iz vesolja vrne v uporabo na Zemlji. Tak primer je Trisatova kamera, ki je občutljiva za človekovim očem nevidni infrardeči spekter in je uporabna za opazovanje Zemljinega površja. Na Zemlji pa jo bomo lahko uporabili v pralnih strojih!
Komunikacijo s sateliti vzpostavljajo v času preletov satelitov nad zemeljsko postajo. Pri slovenskem satelitu TRISAT-R pa so morali zaradi višine njegovega letenja pri komunikaciji z njim nekaj stvari tudi spremeniti. Pri komuniciranju s satelitom je bila navzoča naša ekipa.
Za vesoljsko industrijo je pomembno merjenje frekvenc. Na vesoljski postaji jih merijo zato, da lahko odkrijejo, kje so vesoljske smeti morda trčile v postajo. Demonstracijo vesoljskih meritev na Zemlji so nam pokazali v podjetju Dewesoft.
V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene deset ljudi. Pogostost možganske kapi se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potrebe po rehabilitaciji. Prve robote za rehabilitacijo so pri nas začeli uporabljati že pred približno desetimi leti. Danes je uporaba naprednih tehnologij in robotov za rehabilitacijo že povsem uveljavljena. Vendar se razvoj še ni ustavil, pri njem pa smo uspešni tudi Slovenci. Pokazali vam bomo naprave, ki pomagajo pri rehabilitaciji prstov, dlani, zapestja in rok. Te sestavlja veliko število sklepov, ki nam omogočajo spretne in natančne gibe, zato je rehabilitacija rok zahtevna.
Neveljaven email naslov