Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Ko je ladja Mayflower s prvimi priseljenci iz Evrope leta 1620 plula do Amerike, je bilo na krovu več kot 100 ljudi. Dobrih 400 let pozneje se je po njeni poti odpravilo plovilo Mayflower 400. Na krovu ni bilo nikogar. Gre namreč za prvo avtonomno plovilo, ki je prečkalo Atlantski ocean. Kaj pomeni, da je plovilo avtonomno in do katere stopnje lahko pluje brez človeka? Človek je sicer kriv za približno 80 % nesreč na morju. Njihovo število bi lahko zmanjšale popolnoma avtonomne ali polavtonomne ladje. Ali bo v prihodnosti vodni promet avtonomen?
Prednost avtonomnih plovil je tudi v tem, da lahko vidi bolje in dlje kot človek. Če seveda uporablja poseben sistem, ki to omogoča. Enega takšnih sistemov razvijajo na Univerzi v Mariboru.
Slovenski raziskovalci z ljubljanske univerze razvijajo najsodobnejši senzorski sistem za vizualno zaznavo ovir na vodni gladini. Raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko se ukvarjajo s senzoriko in strojnim učenjem na senzorjih, raziskovalci s Fakultete za računalništvo in informatiko pa razvijajo metode umetne inteligence in globokega učenja za interpretacijo slik in videa za zaznavanje ovir na vodni gladini.
Pomanjkanje delovne sile in dejstvo, da je za približno 80 % nesreč na morju kriv človek, je fundacijo Nippon spodbudilo k vzpostavitvi tehnološkega programa Meguri 2040, s katerim spodbuja japonski razvoj plovil brez posadke. Prve testne plovbe, na katerih preverjajo predvsem ključne trenutke plovbe, kot so izplutje, izogibanje trkom na morju, načrtovanje poti in pristanek, obetajo veliko.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Hitreje, više, močneje je mogoče doseči tudi z znanostjo. Med igro tenisa deset kamer ves čas zajema podatke o položaju igralca in žogice, njeni hitrosti in vrtenju. Analize teh podatkov so osnova za izboljšanje in prilagoditev načina igranja in tudi treninga. Zato so treningi danes vse bolj specifični in točno določeni za posamezen šport. Raziskovalci fakultete za elektrotehniko so razvili sistem za vadbo veslanja, ki med vadbo spremlja, kaj se z veslačem dogaja, in mu sproti daje navodila o tem, kako lahko izboljša svojo tehniko. Kaj pa med športno dejavnostjo počnejo naši možgani? Znanost pomaga športu, toda tudi športniki lahko pomagajo znanosti. Na največji regati na svetu so zbirali podatke za znanstvenike.
Znanost pomaga športu, športniki pa lahko pomagajo znanosti. Na jadralski regati okoli sveta Ocean race so športniki zbirali podatke za znanstvenike. Med drugim so merili onesnaženje oceanov z mikroplastiko in zbirali informacije o vplivu podnebnih sprememb na ocean. Na dveh jadrnicah pa so s posebnimi vzorčevalniki, ki jih je oblikoval slovenski mikrobiolog, zbirali kovine, raztopljene v vodi.
Trening, način igre, pa tudi oprema in druge okoliščine pri športu vplivajo na doseženi rezultat. Pri kolesarstvu na to poleg kolesa, kolesarjeve obleke, oblike čelade in podobnega vplivajo tudi spremljevalna vozila. Optimalno zložena kolesa na strehi moštvenega avtomobila lahko prihranijo 13 sekund v vožnji na čas.
Raziskovalci Fakultete za elektrotehniko so razvili sistem za vadbo veslanja, ki med vadbo spremlja, kaj se z veslačem dogaja, in mu sproti daje navodila o tem, kako lahko izboljša svojo tehniko veslanja. Tako ima pri treningu glavno besedo znanost.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?
Ena od naših posebnosti je tudi julijska orlíca – gorska cvetlica, ki je svoje pravo ime dobila šele pred 12 leti. Do takrat je veljalo, da gre za Bertolonijevo orlico, ki sicer raste tudi v Italiji in Franciji. Bertolonijeva orlica je bila pri nas zelo redka, zato je bila razglašena za vrsto Nature 2000. Kakšne so značilnosti in posebnosti našega novega endemita, julijske orlice?
Vijoličasti cvet Zoisove zvončice je simbol našega prvega in najstarejšega alpskega botaničnega vrta Juliane. Na dobrih 2500 m² površine gojijo rastline, ki v naravi rastejo v naših Alpah, predalpskem svetu in na kraških suhih travnikih.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko občudujemo več endemičnih rastlinskih vrst.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
Slovenski raziskovalci so naredili korak bliže k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni. Z raziskavo so ugotovili, da imajo glive, ki naseljujejo naša gospodinjstva, lahko vlogo pri razvoju nevrodegenerativnih obolenjih, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen.
Slovenskim raziskovalcem je uspelo odkriti spremembo na pomembnem proteinu, ki vpliva na zgodnji razvoj frontotemporalne demence.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali katerokoli drugo obliko demence, še vedno nimamo. Vendar so raziskovalci v manj kot enem letu predstavili kar dve zdravili, ki so v kliničnih študijah upočasnili napredovanje zgodnje oblike Alzheimerjeve bolezni.
Neveljaven email naslov