Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arhiv

Slovenski magazin Slovenski magazin

20. 2. 2024

790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v svoji bogati zbirki hrani tudi Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Po temeljiti prenovi je zdaj tudi prvič odprla vrata javnosti. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik: grafike, slikarstva in umetniške publikacije. Svoje delo zanimivo povezuje tudi z razumevanjem umetne inteligence. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin se je s svojo fotografijo uveljavil tako doma kot v svetu. Danes pa mojster fotografije, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola iz Šalke vasi na Kočevskem se prenaša iz roda v rod. Ljubezen do ustvarjanja z lesom, rezbarjenja, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Krof je kralj pusta. V tem času se znajde na krožniku skoraj vsakega slovenskega doma. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije, pa ta slaščica že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov skozi vse leto.

Slovenski magazin Rokodelska tradicija družine Kobola

20. 2. 2024

Ljubezen do ustvarjanja z lesom je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved.

Slovenski magazin Borut Peterlin

20. 2. 2024

Mednarodno priznani fotograf spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu.

Slovenski magazin Marko Šajn

20. 2. 2024

Vizualni umetnik pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik.

Slovenski magazin Frančiškanska knjižnica

20. 2. 2024

790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem.

Ljudje in zemlja Ljudje in zemlja

18. 2. 2024

V tokratni oddaji se bomo najprej posvetili protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.

O živalih in ljudeh O živalih in ljudeh

17. 2. 2024

V tokratnem srečanju bomo podrobneje predstavili hidroterapijo za pse, opozorili bomo na težave s sklepi in kako jih prepoznati, spoznali boste zares srčno družino iz Vipave, ki je svoje življenje zelo prilagodila vsem svojim posvojenim živalim, če vas je kdaj zanimala razlika med opicami in polopicami, pa vam bomo postregli tudi s tem odgovorom. Priporočamo ogled. ozivalih@rtvslo.si

O živalih in ljudeh Razlika med opicami in polopicami

17. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Veliko ljubezni za veliko živali

17. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Težave s sklepi

17. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh Hidroterapija za pse

17. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Na vrtu Na vrtu

16. 2. 2024

SETVE FEBRUARJA Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah. SUKENSKI REGUT Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico... ZELENI SVET MONSTER V vlogi kraljic naših dnevnih sob in poslovnih prostor se odlično znajdejo! Monstere ustvarijo iluzijo tropov s svilenimi, pahljačam podobnimi listi, velikimi tudi meter. Poleg značilne luknjičavosti postajajo moderne zaradi beline na listih. navrtu@rtvslo.si

Na vrtu Sukenski regut

16. 2. 2024

Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico...

Na vrtu Setve februarja

16. 2. 2024

Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah.

Na vrtu Zeleni svet Monster

16. 2. 2024

V vlogi kraljic naših dnevnih sob in poslovnih prostor se odlično znajdejo! Monstere ustvarijo iluzijo tropov s svilenimi, pahljačam podobnimi listi, velikimi tudi meter. Poleg značilne luknjičavosti postajajo moderne zaradi beline na listih.

Ugriznimo znanost Zaščita lesa: Kemijska uganka Sladkor in žveplova kislina

15. 2. 2024

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Zaščita lesa

15. 2. 2024

Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.

Ugriznimo znanost Zaščita lesa: Termično modificiran in mineraliziran les

15. 2. 2024

Strokovnjaki razvijajo vedno nove postopke zaščite lesa, ki manj škodijo našemu zdravju in okolju. Dva izmed najsodobnejših načinov, kako lesu podaljšati življenjsko dobo in ga narediti odpornejšega proti vremenskim vplivom, sta tudi termična modifikacija lesa in mineralizacija.

Ugriznimo znanost Zaščita lesa: Terensko polje za preizkušanje odpornosti lesa

15. 2. 2024

Podnebje v Sloveniji je med najbolj neprimernimi za rabo lesa na prostem. Razkroj lesa v osrednji Sloveniji poteka zelo hitro, med najhitrejšimi v Evropi. Na Biotehniški fakulteti UL na posebnem terenskem polju preizkušajo, kakšna je odpornost različnih vrst lesa v realnih pogojih.

Ugriznimo znanost Zaščita lesa: Leseni vinogradniški koli

15. 2. 2024

V vasi Slap v Vipavski dolini že približno dva tisoč let gojijo vinsko trto. V vinogradu družine Malik dajejo trti oporo tradicionalni koli iz robinije, nekateri stari že približno 40 let. Robinija izvira iz Severne Amerike, po Evropi pa se je razširila, ker so jo zaradi trpežnosti uporabljali za železniške pragove. Ko se je družina Jerneja Malika odločila, da bo del vinograda prenovila, so stare kole iz robinije poslali na analizo.

Stran 13 od 336
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov