Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polarni sij je mogoče lepo ujeti s fotografskim aparatom tudi v naših krajih. Geolog in ljubiteljski astronom Jure Atanackov polarni sij spremlja zadnjih 23 let.
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm pa jim zna prisluškovati.
Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom.
Znamenita peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko morali so v tamkajšnjem rudniku živega srebra močno povečati izkop rude.
Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih.
Po njenem platnu ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama.
Štefanovo je dan, namenjen žegnanju konj. Zadnjih 24 let ga tradicionalno prirejajo tudi v Zanigradu, ko se srečajo konjeniki Slovenske Istre. Dogodek pritegne veliko ljudi, s konji ali brez. Predvsem pa v vas, ki jo je čas skoraj pozabil, vrne življenje. Pa čeprav le za dan.
Čebelarji na bistriškem pišejo dolgo zgodovino. Tu je rojen Anton Žnideršič. Čebelar, izumitelj t.i. AŽ panja, ki ga danes učinkovito uporabljajo čebalarji tako doma kot po svetu. V želji, da bi postavili Ilirsko Bistrico na zemljevid apituristične destinacije je vzniknila zamisel, da bi v prihodnje tu postavili največji AŽ panj na svetu.
Ko naročite prestižno vino, francoski šampanjec ali kaj podobnega, ste res prepričani, da pijete original? Potvorb je namreč pri vinih skoraj toliko, kot pri oljčnem olju. Švicarski znanstveniki z univerze v Ženevi so razvili umetno inteligenco, ki bo, so prepričani, poenostavila boj proti vinskim ponaredkom na evropskem trgu, obenem pa pomagala pri pridelavi še boljšega vina. Umetna inteligenca je lahko tudi zelo koristno orodje za preprečevanje pogostih in težko dokazljivih prevar v vinski industriji, so ugotovili raziskovalci z ženevske univerze. Razvili so namreč umetno inteligenco, ki lahko na podlagi majhnega vzorca vina izjemno natančno ugotovi, od kod vino izvira. Ne določi zgolj ožjega geografskega območja, ampak točen vinograd oz. vinsko klet.
Zima je čas, ko se delo na kmetiji nekoliko umiri. Tudi pri Jurčetovih v Skadanščini ni nič drugače. Nekaj goveda je sicer še ostalo zunaj, druge živali pri hiši pa so pod streho. Imajo pravi mali živalski vrt. Kako preživljajo letošnjo zimo, ko je trava že vedno kar zelena, smo pogledali tudi z našo kamero.
Na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino dva prijatelja, Kristijan Vidmar in David Ličen, pišeta uspešno sirarsko zgodbo. Šele pred nekaj leti sta začela s sirarstvom, zdaj pa že prodajata svoje unikatne sire najbolj zahtevnim strankam. Med njimi so tudi zveneča imena kuharjev z Michelinovomi zvezdicami.
Najprej bomo šli na Sinji vrh nad Ajdovščino, kjer dva prijatelja pišeta uspešno sirarsko zgodbo. Obiskali smo kmetijeo Jurčetovih v Skadanščini, kjer imajo pravi mali živalski vrt. Tudi pozimi je pri njih zelo zenimivo. Na bistriškem, kjer imajo dolgo zgodovino čebelarjenja in od koder prihaja tudi Anton Žnideršič, želijo postaviti največji AŽ panj na svetu. Mestna občina Koper se je pridružila kulturnim potem oljčnega drevesa oziroma mreži sredozemskih oljčnih mest RECOMED. S tem želijo združiti oljkarsko dejavnost s turizmom. Bil ismo na jubilejnem 10-tem Festivalu penin v Portorožu, kamor so prijavili rekordno število vzorcev. Pa še o eni temi v zvezi s prestižnimi vini bo govora. Švicarski znanstveniki so razvili umetno inteligenco, ki bo, so prepričani, poenostavila boj proti vinskim ponaredkom na evropskem trgu, obenem pa pomagala pri pridelavi še boljšega vina. Za konec pa vas boomo popeljali še v Zanigrad, od časa pozabljeno vasico v zaledju Istre, ki oživi en dan v letu, na Štefanovo.
VRT JANUARJA POČIVA Četudi zaradi ugodnega vremena kakšnega vrtičkarja že srbijo prsti, z opravili na prostem tudi v rastlinjaku še počakajmo. Razmislimo o vrtninah, ki jih bomo gojili, in preverimo semena. Z zimsko rezjo sadnega drevja naj se nam ne mudi, še svetuje Miša Pušenjak. Z GAIO NA OBIKSU: OSKRBA LIMONOVCEV Gospod Matjaž limonovce prezimuje na senčni strani hiše. Redno pregleduje liste in preveč posvetljene škropi z železovim pripravkom. Zaliva jih z deževnico sobne temperature. Da preveri, ali so limonovci dovolj zaliti, ima posebni indikator... HIŠA METULJEV Z IRSKE S sliko za minuto in pol odpotujemo na Irsko. Ob srednjeveškem gradu Malahide, kjer je ohranjeno veliko starega pohištva, oblačil in drugih predmetov, je tudi ogromen tropski steklenjak. Zaraščajo ga tujerodne rastline, obletava pa jih več kot 20 vrst tropskih metuljev. V hiši metuljev obiskovalci opazujejo njihov celoten življenjski cikel. navrtu@rtvslo.si
Predstavljamo kavkaške ovčarje. Obiskali smo »govorečo« avstralsko ovčarko Murf. V Tropski hiši v Celju smo se tokrat pogovarjali o afriški polopici – moholijev galago. Z veseljem in hvaležnostjo predstavljamo praznične fotografije in posnetke naših gledalcev in njihovih živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov