Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z našo ekipo smo bili tudi pri slovenskemu kmetu v zamejstvu. V tem času se živinorejci ukvarjajo predvsem s kotitvijo mladičev. Na tržaškem Krasu smo bili na obisku na kmetiji Antonič, ki redi ovce pasme kraško-istrske pramenke.
Z našo ekipo smo šli v Vipavsko dolino, kjer je veliko zanimivih vinogradniških kmetij. Ena najstarejših je posest Rouna pri vasi Slap. Poimenovanje posesti izhaja še iz časov Avstro-Ogrskega popisa zemljišč. Leta 1765 je bilo v kataster zapisano ime Rouna, ki se je obdržalo do današnjih dni. S posestvom gospodari že tretji rod družine Žorž.
Demenca predstavlja danes enega večjih izzivov javnega zdravstva pa tudi družbe. Gre za bolezen, ki presega zdravstveno področje, saj imajo osebe z demenco veliko težav pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Vzdrževanje in urjenje kognitivih funkcij, je pri osebah, ki zbolijo za demenco v pomoč pri nadzorovanju poteka bolezni. Na voljo so različni pripomočki. Nekatere razvijajo v skupnem projektu treh slovenskih kmetij, Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne, Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice ter Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčice.
Slovenija je pri Evropski komisiji registrirala že 26 kmetijskih pridelkov in živil, med njimi je tudi kraški. Ima zaščiteno označbo porekla, območje pridobivanja pa je Kras. Nedolgo nazaj so se v javnosti pojavili namigi, češ, da kraški čebelarji pod blagovno znamko tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, kaj je na stvari in ugotovili, da je zaradi zelo strogega nadzora goljufanje praktično nemogoče.
Z razvojem tehnologije se tudi v naših gozdovih vse bolj uveljavlja spravilo lesa s pomočjo žičniških naprav. Za tovrstno spravilo lesa so primerna predvsem območja, ki so za težko gozdarsko mehanizacijo nedostopna. Po zadnjih podatkih se iz slovenskih gozdov z žičnicami spravi od 10 do petnajst odstotkov vsega posekanega lesa, v prihodnje pa naj bi se ta delež še nekoliko povečal.
Posvetili se bomo protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
PRESAJANJE ČEŠNJE Začetek marca je še čas za presajanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Na vrtu Sebastjana Liparja raste mlada češnja, ki je divje zrasla ob matičnem drevesu. Ker je kosilnica ni ujela, jo je Sebastjan pred tremi leti cepil, pred nekaj dnevi pa presadil na novo mesto, kjer bo imela več prostora. MAREC NA VISOKIH GREDAH IN V RASTLINJAKU Visoke grede različnih višin sta Marko in Jure sestavila iz odpadnih materialov. Obložene so z gumbasto folijo, na dnu pa imajo mrežo proti voluharjem. Z Nevenko Breznik Beton iz kluba Gaia sta posadila prej doma nakaljen grah. Marko pa medtem v ogrevanem rastlinjaku vzgaja toploljubne plodovke in potaknjence okrasnih rastlin. POSEBEN ŠOPEK ZA DAN ŽENA Ob mednarodnem dnevu žena je cvetličarski mojster Simon Ogrizek sestavil osupljiv šopek. Poleg vrtnic in suhih zajčjih repkov je uporabil občutljive tulipane, pa veje okrasnega ribeza, bršljana, ki jih našel na dvorišču dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Seveda pa naj podarjen šopek spremljajo tudi vsakodnevno izkazano spoštovanje nežnejšemu spolu. navrtu@rtvslo.si
Visoke grede različnih višin sta Marko in Jure sestavila iz odpadnih materialov. Obložene so z gumbasto folijo, na dnu pa imajo mrežo proti voluharjem. Z Nevenko Breznik Beton iz kluba Gaia sta posadila prej doma nakaljen grah. Marko pa medtem v ogrevanem rastlinjaku vzgaja toploljubne plodovke in potaknjence okrasnih rastlin.
Začetek marca je še čas za presajanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Na vrtu Sebastjana Liparja raste mlada češnja, ki je divje zrasla ob matičnem drevesu. Ker je kosilnica ni ujela, jo je Sebastjan pred tremi leti cepil, pred nekaj dnevi pa presadil na novo mesto, kjer bo imela več prostora.
Ob mednarodnem dnevu žena je cvetličarski mojster Simon Ogrizek sestavil osupljiv šopek. Poleg vrtnic in suhih zajčjih repkov je uporabil občutljive tulipane, pa veje okrasnega ribeza, bršljana, ki jih našel na dvorišču dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Seveda pa naj podarjen šopek spremljajo tudi vsakodnevno izkazano spoštovanje nežnejšemu spolu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Procesi načrtnega samouničenja potekajo v vseh živih bitjih oziroma v vsaki živi celici. Pri nižjih živalskih vrstah je samožrtvovanje evolucijska prilagoditev. Pri mravljah, listnih ušeh, osah, čebelah, drugih žuželkah okužena žival zapusti kolonijo, čeprav sama ne more preživeti. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje novofundlandca je nekaj najbolj znanih primerov samomorov pri živalih. Ali so si te živali res načrtno vzele življenje? Samomorilne misli in dejanja povezujemo s človekom. Bi lahko razvili orodja, s katerimi bi lahko zdravniki prepoznali ogrožene ljudi in jim pomagali?
Raziskovanje samomorilnega vedenja in pravočasnega prepoznavanja samomorilne ogroženosti poteka v dveh glavnih smereh. Raziskovalci skušajo razumeti, zakaj nekdo razvije samomorilne misli in namere. Po drugi strani pa poskušajo s slikanjem možganov ugotoviti tudi, na podlagi katerih značilnosti možganov bi lahko pravočasno prepoznali ogrožene posameznike.
Samožrtvovanje je značilno za vsa živalska kraljestva. Samomor, kot ga poznamo ljudje, pa srečamo le pri višje razvitih sesalcih. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje psa naj bi bili primeri samomorov pri živalih. Pa so si te živali res načrtno vzele življenje?
Programirana celična smrt je nujno potreben mehanizem, ki ga večcelični organizmi uporabljajo za odstranjevanje odvečnih, okuženih in potencialno nevarnih celic. Kaj pa enocelični organizmi? Ali bakterije poznajo samomor?
Neveljaven email naslov