Italijanski reševalci so sporočili, da je bila med rešenimi prebežniki tudi nosečnica, ki je takoj po tem, ko so jo odpeljali z ladje, povila dvojčka. Foto: EPA
Italijanski reševalci so sporočili, da je bila med rešenimi prebežniki tudi nosečnica, ki je takoj po tem, ko so jo odpeljali z ladje, povila dvojčka. Foto: EPA
Srbija
Prebežniki v Srbiji nadaljujejo protest, začet v torek: zahtevajo izboljšanje nastanitve in odhod na zahod. Foto: EPA

V operacijah so sodelovale tudi irske in zasebne tovorne ladje, agencija za zaščito zunanjih meja EU Frontex ter nevladne organizacije. Med plovili, s katerih so reševali prebežnike, je bila tudi ladja s tremi nadstropji, na kateri je bilo okoli 1.000 ljudi, iz nje pa so izvlekli 22 trupel prebežnikov, za katere je bila usodna zadušitev.

V zadnjih tednih se je močno povečalo število prebežnikov, ki skušajo priti v Italijo. Evropi najbližja točka na območju Libije je 290 kilometrov oddaljen otok Lampedusa, ki je že leta cilj številnih prebežnikov iz Afrike.

Kot poroča Reuters, je od začetka letošnjega leta v Italijo prišlo najmanj 142.000 prebežnikov, okoli 3.100 pa jih je na nevarni poti umrlo. Lani je v Italijo prišlo 154.000 prebežnikov, po podatkih italijanskih oblasti pa jih je umrlo 2.892. Največ prebežnikov je prišlo iz Afrike, in sicer iz Nigerije, Eritreje, Gvineje, Gambije, Sudana, Slonokoščene obale in Somalije.

V Srbiji nadaljevanje protestov
Medtem v Srbiji prebežniki, največ jih je iz Afganistana in Pakistana, nadaljujejo proteste, na katerih zahtevajo izboljšanje nastanitvenih pogojev in odhod v zahodno Evropo. Skupina protestnikov je že v torek začela pohod proti 200 kilometrov oddaljeni meji z Madžarsko, kjer jim bodo, tako upajo, dovolili vstop v šengensko območje.

Kot poroča Reuters, se je, potem ko jih je zajelo hudo deževje, približno polovica od 300 prebežnikov, ki so se odpravili proti Madžarski, ponoči obrnila in se vrnila proti Beogradu. Preostali so se ustavili na bencinski črpalki blizu mesta Inđija, približno 50 kilometrov severno od Beograda, kjer so pod policijskim nadzorom.

Prebežniki se izrazili pritožbe, da so razmere v namestitvenih centrih, v katerih je v Srbiji prostora za 4.500 ljudi, čedalje bolj nevzdržne, saj je v njih nameščenih 7.000 ljudi.

Na Hrvaško premestili le 19 prebežnikov, drugi hočejo drugam
Hrvaške oblasti so medtem sporočile, da skrbijo za 595 prebežnikov, med njimi je 19 prebežnikov, ki so jih premestili v okviru sporazuma med državami članicami EU-ja. Kot je poudaril hrvaški notranji minister Vlaho Orepić, policija uspešno preprečuje nezakonite poskuse vstopa v državo. Do konca prihodnjega leta naj bi sicer Hrvaška sprejela 1.582 prebežnikov iz Grčije in Italije. Neuradno naj bi bilo število doslej sprejeti, 19, tako nizko, ker azilantov, ki so prispeli v Grčijo in Italijo, ne zanima življenje na Hrvaškem.

Orepić je tudi zavrnil pisanje hrvaških medijev, da bi se lahko zgodilo, da bi morala Hrvaška v skladu z dublinsko uredbo sprejeti približno 3.500 oseb, ki so jih zavrnili v drugih državah članicah, na Hrvaškem pa so jih registrirali in je zato zanje vstopna država. Potrdil je, da jih je država sicer obvezana sprejeti, vendar pa gre po njegovih navedbah za manj kot sto ljudi.

S hrvaškega notranjega ministrstva so tudi sporočili, da so nekatere zahteve že zavrnili. Rok za vrnitev oseb je od šest do 18 mesecev, tako da na Hrvaškem ne pričakujejo vala "povratnikov".