Deklica, ki je imela ob cepljenju proti steklini tri leta, je zdaj stara 18 let, država pa se še vedno izmika ustrezni odškodnini. Pravobranilstvo je v ponedeljek ponudilo 40 tisoč evrov, starša pa želita temu znesku z obrestmi dodati še dosmrtno mesečno rento, saj dekle zaradi težkega zdravstvenega stanja, ki naj bi ga povzročilo obvezno cepivo proti steklini, nikoli ne bo mogla delati in sama skrbeti zase.

Ima 130 diagnoz
Kot je novinarjem po obravnavi dejala mama dekleta Olga Bahun Jakelj je hčer med letovanjem na Malem Lošinju leta 1997 ponoči med spanjem ugriznil netopir. "Zbudili smo se v krvavi postelji," se spominja. Teden dni po ugrizih so hčerko cepili v Sloveniji, 12 ur po cepljenju pa je dobila vročino več kot 40 stopinj. Imela je različne vedenjske motnje, bila je agresivna, popolnoma spremenjena, imela je kognitivne motnje. Bila je hospitalizirana, saj so poleg tega ugotovili še padec imunske odpornosti in je dodatno dobila antibiotik, drugo cepljenje proti steklini so izvedli v bolnišnici.

"Pozneje je imela težave z vidom, postala je levičarka, imela je težave z ledvicami, vedenjske motnje, več epileptičnih napadov, travmatski dogodek je pustil posledice. Psihologinja, ki je deklico pregledala ob sistematskem pregledu dva mesecca pred usodnim letovanjem, pa je ugotovila, da je bila deklica popolnoma fizično in psihično zdrava. Zdaj ima 130 diagnoz," navaja Olga Bahun Jakelj in pojasnjuje še: "Je pa prvič pri cepljenju proti steklini dobila dvojno dozo, kar proizvajalec cepiva ni priporočal in je zapisal, da Slovenija ni imela dovoljenja za uporabo dvojne doze cepiva."

Dodala je, da je bila uporaba cepiva ustavljena leta 2004, po izbruhu velike afere v ZDA leto pred tem, ko je nemško podjetje Chiron Behring ustavilo proizvodnjo cepiva Rabivac. Po vedenju Olge Bahun Jakelj naj bi se cepivo v Sloveniji uporabljalo samo za cepljenje živali.

Izvedenec zanika povezavo med boleznijo in cepljenjem
Zdravnik pediater, infektolog, ki je tudi izvedenec, Milan Čižman je oporekal navedbam staršev, češ da ni vzročno-posledične povezave med zdravstvenim stanjem deklice in cepljenjem. Pred sodnico je pojasnjeval, da ni mogoče, da bi odpornost padla za posledicami cepiva. "Cepivo je popolnoma varno, saj ga uporabljajo tudi v ZDA, ob še enem," je zatrdil.

"Deklica naj bi trpela za t. i. sindromom ADEM (akutni diseminirani encefalitis), ni pa dokazanih znanstvenih poročil o tem, da bi ga lahko izzvalo cepljenje. Mogoča je samo časovna povezava, je dejal dr. Čižman, saj je imela deklica epileptične napade nekaj mesecev po cepljenju in ne v dveh, treh tednih, kar bi bilo v tovrstnih primerih običajno," je za MMC pojasnil ob izhodu iz sodne dvorane. Dvojni odmerek cepiva je pojasnil s prakso, ki jo je Slovenija povzela po protokolih, ki so veljali v nekdanji Jugoslaviji in Franciji, ki sta edini izvajali cepljenja tako, da sta ob prvem cepljenju pacientom dajali dvojni odmerek. Druge države so pač sledile priporočilu proizvajalca, je dejal Čižman.

Pretnar bi se soočil s Čižmanom
Ovrgel je tudi navedbe mikrobiologa Gorazda Pretnarja, ki so bile vložene v spis, in sicer z obrazložitvijo, da naj bi Pretnar selektivno povzel znanstvene članke in da gre za mikrobiologa, ki dela samo v laboratoriju in ne z ljudmi. "Kot akademska državljana in strokovnjaka bi se lahko soočila pred sodnico," pa se je na Čižmanove kritike odzval Pretnar. Po njegovem mnenju sodi ugotavljanje sindroma ADEM prav na področje mikrobiologije, saj od 80 do 85 odstotkov diagnosticiranja v medicini sodi na področja, ki so zunaj medicine.

Bistveno se mu zdi, da je bila deklica tri mesece pred ugrizom zdravstveno popolnoma v redu. "Če nimamo nobene od bolezni, ki lahko povzroči ta sindrom, to lahko damo na stran. Torej je bil edini dogodek, ki jo je pripeljal v to situacijo, cepljenje. Diagnosticiranje tega sindroma je težko, povprečen zdravnik ga niti ne vidi." Ugotavlja tudi, da nobena izmed zdravstvenih metod ni peljala primera v pravo smer, vse so se osredotočile na stranske učinke primarnega stanja, brez natančnega popisa dogodkov, kaj se je s to deklico v bolnišnici dogajalo. "Zanašamo se na pričevanje staršev, saj se takšna epizoda lahko zgodi po katerem koli cepljenju, proti rdečkam, mumpsu, tetanusu in podobno," opozarja Pretnar, ki je vodja Oddelka za sanitarno mikrobiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.

Zakaj težave?
Pojasnjuje, da sindrom lahko sporadično sproži niz bolezni; sam sindrom pa je podoben multipli sklerozi (MS), pri čemer gre pri MS-ju s slabega na slabše, tukaj pa se do neke mere, vsaj tisti del, ki ni zelo poškodovan, lahko povrne v prvotno stanje, lahko pa tudi čez noč položi človeka, ki postane hrom … "Širok razpon je, redko pa ga sproža tudi zunanji sprožilec, ki pa ga ne poznamo, in se spet obnovi ista epizoda. V osnovi se človeško telo pod zunanjim dražljajem – denimo cepivom – zmoti, začne izdelovati protitelesa proti lastnim živčnim ovojnicam in prihaja do deimunizacije," pojasnjuje Pretnar.

Starši deklice oporekajo imenovanju Čižmana za izvedenca, saj je po njihovem prepričanju pristranski, ker je član Komisije za ugotavljanje škode pri cepljenju pri ministrstvu za zdravje.