Ukaz za streljanje je običajna vojaška akcija v oboroženem spopadu, ko izvidniški sovražni helikopter preletava območje mestnega središča, kjer je sedež republiških organov, pojasnjuje sodišče. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ukaz za streljanje je običajna vojaška akcija v oboroženem spopadu, ko izvidniški sovražni helikopter preletava območje mestnega središča, kjer je sedež republiških organov, pojasnjuje sodišče. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Po mnenju senata niso podane okoliščine, ki bi potrjevale, da gre za kaznivo dejanje protipravnega pobijanja in povzročanja ran sovražniku, saj je Krkovič med oboroženim spopadom med enotami Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in obrambnimi strukturami Republike Slovenije le ukazal v skladu z navodili in ukazi streljanje na helikopter JLA, kar je običajna vojaška akcija v oboroženem spopadu, ko izvidniški sovražni helikopter preletava območje mestnega središča, kjer je sedež republiških organov.

Prav tako po ugotovitvah sodnega senata ni z ničimer izkazan utemeljen sum, da naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno na grozovit in zahrbten način, kar je kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja.

Mrlak nameraval prebežati na slovensko stran
V sestrelitvi sta umrla pilot Toni Mrlak in tehnik letalec Bojanče Sibinovski. Vdova Emilija Mrlak je zoper Krkoviča najprej podala kazensko ovadbo, ki pa jo je tožilstvo zavrglo. Zato je Mrlakova pregon prevzela kot zasebna tožilka.

Krkovič je bil marca zaslišan na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi suma vpletenosti v dva umora. Po zaslišanju pa se je sodišče odločalo, ali bo zoper Krkoviča uvedlo sodno preiskavo - to so zdaj torej zavrnili.

Mrlakova je sicer prepričana, da Krkovič kot poveljnik ne bi smel izdati ukaza o sestrelitvi, ker njen mož na dan sestrelitve ni bil del JLA, ampak del TO-ja, pa tudi, da ne bi smel ravnati ofenzivno, ker naj predsedstvo Republike Slovenije takrat ne bi izdalo nobenega ukaza za ofenzivno bojevanje, ampak samo za obrambo.

Krkovič je na sodišču med drugim pojasnil, da je sestrelitev vojaškega helikopterja z oznakami JLA med osamosvojitveno vojno 27. junija 1991 ukazal, ker je ta preletel položaje specialne brigade Moris. Pri tem, kot je dejal, ni vedel, kdo je v njem, prav tako ne, da naj bi se umrli pilot dogovarjal za prestop v Teritorialno obrambo (TO).

Tudi sodni senat v obrazložitvi zavrnitve preiskave med drugim "ni mogel mimo dejstva, da je Toni Mrlak takrat letel po navodilih svojih poveljnikov na JLA, torej v trenutku, ko je bil sestreljen, helikopter ni bil na begu iz JLA, čeprav iz dokazov izhaja, da se je Mrlak res dogovarjal za prebeg na slovensko stran.