Tožilstvo mladeničem očita vpletenost v izbruh nasilja na  protestu v Mariboru. Foto: Rene Gomolj
Tožilstvo mladeničem očita vpletenost v izbruh nasilja na protestu v Mariboru. Foto: Rene Gomolj

Pred sodnico je sicer stopilo deset protestnikov, a je za enega obtožnico umaknilo tožilstvo, za dva pa je obtožbo zavrnila sodnica sama. Deseterico protestnikov je obtožnica bremenila, da so na mariborski vstaji 3. decembra lani sodelovali v skupini, ki je ovirala delo policistov.

Mariborski okrožni tožilec Tilen Ivič je na zadnji obravnavi obtožnico proti enemu izmed obtoženih, Jerneju Štebihu, umaknil, obenem pa vztrajal pri obtožnici za preostalih devet, Mitjo Murka, Igorja Janžekoviča, Boruta Podgajskega, Mateja Lorberja, Nika Štamparja, Jerneja Bohaka, Antonia Merdausa, Jurija Škergeta in Nina Krtanjeka, ter zanje zahteval po osem mesecev zapora, ki jih lahko odslužijo v obliki družbenokoristnega dela.

Dvojica, ki je plačala kazen, ni obsojena
Obtožnica proti Štebihu je bila sicer umaknjena, ker je dokazal, da v času domnevne aretacije ni bil na trgu, ampak v gostilni. Za obtožena Igorja Janžekoviča in Boruta Podgrajskega pa je obtožbo zavrnila sodnica Simona Mernik, saj sta oba že plačala denarno kazen. Pri drugih so policisti še pravočasno ustavili prekrškovni postopek.

Sodnica je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da dokazi kažejo krivdo sedmerice, njihovi zagovori pa so bili neprepričljivi in medsebojno neskladni. Povedala je, da ni nujno, da so bili obsojeni sami nasilni, ampak je za obsodbo dovolj že to, da so sodelovali v skupini, ki je bila nasilna. To pa med drugim kažejo policijski kartončki, pričanja policistov in videoposnetki, ki so bili predstavljeni sodišču, je dejala.

"Lahko bi se pravočasno umaknili"
Ob tem je sodnica še ocenila, da so imeli obdolženi dovolj možnosti, da bi se še pravočasno umaknili z območja, kjer se je izvajalo nasilje, a tega zavestno niso storili. "Skupini sta metali granitne kocke, lesene palice in steklenice na policiste, kar lahko povzroči hude poškodbe ali celo smrt," je poudarila. "Izkoristili so mirne demonstracije za nasilno dejanje proti policistom, ki so opravljali svojo službo," je dodala. Kot olajševalno okoliščino pa je upoštevala, da obtoženi z izjemo Štamparja in Bohaka pred 3. decembrom lani še niso bili kaznovani.

Fištravec v dvorani - pritisk na sodstvo?
Izrek sodbe je v sodni dvorani spremljal tudi mariborski župan Andrej Fištravec, ki se je, kot je dejal, želel osebno seznaniti z razlagami obeh strani. Nekatere pa je njegova navzočnost zmotila - odvetnik enega izmed obtoženih, Viktor Osim, je tako opozoril, da bi se županova navzočnost lahko razlagala kot pritisk na sodišče.

Župana sodba presenetila
Po izrečeni sodbi je župan na svoji strani na Facebooku zapisal, da ga je na podlagi slišanega popoldanski izrek sodbe zelo presenetil. "Nekaj mora biti zelo narobe, če fantje, ki so šli na ulico, ker jim je bilo dovolj ropanja Maribora, dobijo enako kazen, kot jo je dobil glavni krivec za ropanje našega mesta," je zapisal Fištravec.

Napovedane pritožbe
Tožilec je sicer z obsodilno sodbo zadovoljen, na oprostitev Janžekoviča in Podgajskega pa se bo pritožil. Pritožbo so napovedali tudi odvetniki obtoženih, ki so bili nad sodbo osupli. Večina jih je ponovila, da tožilstvo nima nobenega dokaza, da so kaznivo dejanje izvajali prav njihovi klienti. "Devet mesecev se je dobesedno iskalo priče, ki bi mojega klienta sploh lahko obremenile," je dejala odvetnica Jurija Škergeta Vesna Györkös Žnidar.

Metali so granitne kocke
Tožilstvo je mladeničem sicer očitalo, da so 3. decembra lani okoli 22. ure na Glavnem trgu in Starem mostu v Mariboru s skupinskim delovanjem poskušali preprečiti uradnim osebam uradno dejanje. Tožilec je prepričan, da so bili del skupine, ki je na policiste, ki so varovali protest, metala granitne kocke, lesene palice, steklenice in druge predmete ter se kljub policijskim ukazom ni želela raziti.

Obramba je na drugi strani ves čas zatrjevala, da so se mladeniči znašli le na napačnem kraju ob napačnem času. Po njihovem mnenju je celoten proces zgolj posledica želje organov oblasti, da v poduk javnosti zapre nekaj protestnikov. To naj bi bilo po njihovem predvsem v interesu policije, ki bi tako lahko dokazala pravilnost svojega ukrepanja na lanskih vstajah.

Na tretji mariborski vstaji, ki se je sprevrgla v nasilje in vandalizem, so policisti pridržali 119 ljudi, od tega jih je bilo kazensko ovadenih 28. Poleg omenjene deseterice obdolženih sodelovanja v skupini ter dveh že obsojenih na nekajmesečno pogojno zaporno kazen (potem ko sta priznala krivdo) je 16 ljudi, ki jih ovadba bremeni napada na uradno osebo, še v postopku preiskave na okrožnem sodišču.