Stanovanja so ostala nedokončana ali sploh nezgrajena. Foto: BoBo
Stanovanja so ostala nedokončana ali sploh nezgrajena. Foto: BoBo

Senat ugotavlja, da Rezarjeva vloga ni bila zanemarljiva, saj je sodeloval pri podpisovanju pogodb, kot direktorju družbe pa mu je bilo znano njeno slabo finančno stanje.

Rezar je kriv, je presodil sodni senat
Zbiljski gaj
Dom starejših je Meblesu uspelo dokončati, številnih stanovanj pa ne. V sklopu reševanja slabega finančnega stanja podjetja so obtoženi nedvomno naklepno oškodovali upnike, je ugotovila sodnica. Foto: MMC RTV SLO

Lahko ste tudi opazili, na koncu je sojenje potekalo tako hitro, da to ni bilo več sojenje, temveč eksekucija

Peter Žnidaršič, Rezarjev zagovornik
Okrožno sodišče
Sojenje je potekalo na ljubljanskem okrožnem sodišču. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Aferi Zbiljski gaj in Šentviška čelada

Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je odločil, da sta ustanovitelja družbe Mebles IMS Andrej Rezar in Zdenka Škodlar kriva oškodovanja upnikov v zadevi Zbiljski gaj. Rezarju je prisodil dve leti pogojne zaporne kazni s štiriletno poskusno dobo, Škodlarjevi pa eno leto pogojne zaporne kazni s poskusno dobo dveh let.
Okrožni državni tožilec Matija Benulič je v sredo sicer za Rezarja predlagal dve leti pogojne zaporne kazni s poskusno dobo petih let, za Škodlarjevo pa leto dni pogojne zaporne kazni s poskusno dobo treh let.
Za pritožbo osem dni časa
Sodni senat je presodil, da je bila Rezarju in Škodlarjevi v postopku sojenja nedvomno dokazana krivda. Rezar in Škodlarjeva se sicer današnjega izreka sodbe nista udeležila, za pritožbo imata osem dni časa, plačati pa morata tudi stroške sojenja za tiste dele obtožnice, za katere sta bila obsojena.
Sodnica Mateja Lužovec je ob izreku sodbe dejala, da je jasno, da sta bila tako Rezar kot Škodlarjeva kot vodilna v podjetjih Mebles in Mebles IMS seznanjena s plačilno nesposobnostjo teh dveh družb, vendar sta kljub temu nekaterim upnikom s sklepanjem asignacijskih pogodb poplačala dolgove, medtem pa so ostali upniki ostali nepoplačani.
Slabo finančno stanje mu je bilo znano
Po njenih besedah je sicer jasno tudi, da je pomembno vlogo pri teh poslih igral tudi Rezarjev pokojni oče Borut Rezar, vendar pa to ne pomeni, da vloga Andreja Rezarja ni bila pomembna. "Senat ugotavlja, da Rezarjeva vloga ni bila zanemarljiva, saj je sodeloval pri podpisovanju pogodb, kot direktorju družbe pa mu je bilo znano njeno slabo finančno stanje," je poudarila sodnica.
Po storjenem kaznivem dejanju je sicer stečajna upraviteljica Marta Karpič Zalar vložila izpodbojne tožbe, s katerimi je dosegla, da so upniki, ki so že bili poplačani, ta sredstva vrnili v stečajno maso, vendar pa to po mnenju senata ne vpliva na krivdo Rezarja in Škodlarjeve.

Sodnica: Naklep za oškodovanje upnikov dokazan
V sojenju je bil namreč po mnenju sodnice nedvomno dokazan neposredni naklep Škodlarjeve in Rezarja za oškodovanje upnikov. Ker so zneski oškodovanja upnikov visoki, je sodni senat s pogojno obsodbo sledil predlogu tožilca pri izreku kazni, vendar pa je pri tem upošteval tudi nekaj olajševalnih okoliščin. Sodnica je pojasnila, da gre za časovno oddaljeno zadevo, obsojena pa si nista z oškodovanjem upnikom pridobila osebne koristi.
Sodni senat je danes zavrnil obtožbo zoper nekdanjega direktorja Mebles IMS Rajka Županca, ker je tožilec zanj v sredo umaknil vse obtožbe, saj naj bi bilo iz njegovega zagovora in dokazov razvidno, da ni storil očitanih mu kaznivih dejanj. Predtem je bila zavrnjena tudi že obtožba zoper Sama Škodlarja, za katerega je tožilec zaradi pomanjkanja dokazov že pred časom umaknil obtožbo. Stroški sojenja za Škodlarja in Županca se bodo zato krili iz državnega proračuna.

"Proces so pravzaprav vodili novinarji"
Rezarjev zagovornik Peter Žnidaršič je po izreku sodbe dejal, da so "proces pravzaprav vodili novinarji". Proces sicer po njegovem mnenju dolga leta "sploh ni potekal, tožilstvo pa je opravilo svoje delo, tako kot ga je". "Lahko ste tudi opazili, na koncu je sojenje potekalo tako hitro, da to ni bilo več sojenje, temveč eksekucija," je dodal.

O morebitni pritožbi na sodbo se bo Žnidaršič posvetoval z Rezarjem. "Ta proces je trajal deset let, mučen je bil in verjetno bo tudi od tega odvisna njegova odločitev," je poudaril. Zaradi načina dela sodišča in tega, kako je ravnalo proti koncu sojenja, ko je zavrnilo vse dokazne predloge obrambe, pa bi se Žnidaršič, če bi bila odločitev njegova, odločil za pritožbo.

Deli obtožnice umaknjeni, zastaranja ...
Del obtožnice, ki se je nanašal na Rajka Županca, je tožilec umaknil, saj naj bi bilo iz njegovega pričanja in dokazov jasno, da ni storil očitanih mu dejanj oškodovanja upnikov. Umaknjen je bil tudi del obtožnice zoper Sama Škodlarja, saj je bilo po mnenju tožilca premalo dokazov za očitana mu kazniva dejanja, nekatera pa so po preteku 10-letnega roka tudi že zastarala. Zastaral je tudi že del obtožnice, ki je zaradi nadaljevanja kaznivega dejanja povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem bremenil Rezarja.

Domnevno privilegiranje določenih upnikov
Podjetji Mebles in njegov naslednik Mebles IMS sta bili po mnenju tožilca pred skoraj desetimi leti že plačilno nesposobni, kljub temu pa so vodilni v podjetjih s spornimi asignacijskimi pogodbami privilegirali določene upnike, medtem ko je večina upnikov ostala nepoplačanih. Rezar in Škodlarjeva sta bila po mnenju tožilca kot direktorja družbe kriva oškodovanja teh upnikov, pri tem pa naj bi bila opaznejša vloga Rezarja.

Obramba pričakovala oprostilne sodbe
Obramba je v sklepnih besedah v sredo izpostavila, da obtoženima očitana dejanja niso bila dokazana, zato so zanju predlagali oprostilne sodbe.

Podjetje Mebles iz Medvod je naselje Zbiljski gaj začelo graditi leta 2000. V naselju naj bi stali Dom starejših občanov Medvode - tega so konec leta 2001 sicer odprli -, enodružinske hiše in varovana stanovanja. Vendar pa se je podjetje Mebles leta 2002 združilo v Mebles IMS, ki je šlo zaradi finančnih težav junija 2003 v stečaj, ne da bi projekt končalo. Tako so nekatere hiše in stanovanja v naselju Zbiljski gaj ostala nedokončana, številni kupci pa so ostali brez svojega premoženja, čeprav so delno ali v celoti poravnali kupnino.

Po mnenju tožilstva za 121 mio. evrov škode
Tožilstvo je ob začetku sojenja takrat še četverici obtoženih očitalo, da so upnikom povzročili za slabih 121 milijonov evrov škode, vsi štirje pa so krivdo med sojenjem večkrat zanikali. Po mnenju obrambe tudi po večkratnih spremembah obtožnice ta na koncu ni vsebovala ključnih podatkov o domnevno spornih asignacijskih pogodbah.

Senat ugotavlja, da Rezarjeva vloga ni bila zanemarljiva, saj je sodeloval pri podpisovanju pogodb, kot direktorju družbe pa mu je bilo znano njeno slabo finančno stanje.

Rezar je kriv, je presodil sodni senat

Lahko ste tudi opazili, na koncu je sojenje potekalo tako hitro, da to ni bilo več sojenje, temveč eksekucija

Peter Žnidaršič, Rezarjev zagovornik
Aferi Zbiljski gaj in Šentviška čelada