Grčija je sporočila, da 5. junija IMF-u ne bo odplačala 300 milijonov evrov, če ne bo dobila soglasja za svoje reforme. Grški premier Aleksis Cipras se bo zato še drevi sestal s predsednikom Evropske komisije Junckerjem.

"Še vedno imam nekaj težav, ki jih je treba rešiti v povezavi s tem, kar imenujemo grški primer, zato bom imel danes različna srečanja, tudi z grškim premierjem," je na razvojni konferenci v Bruslju dejal Jean-Claude Juncker. V EU-ju so ob tem poudarili, da končnega dogovora na srečanju ne gre pričakovati.

Predstavitev reformnega načrta
Grški premier je v sredo zvečer v palači Berlaymont Junckerju predstavil reformni načrt na 46 straneh, s katerim želijo Atene mednarodne posojilodajalce prepričati, naj jim izplačajo preostanek finančne pomoči, ki jo potrebujejo, če se želijo izogniti plačilni nesposobnosti. Časa za to naj bi imeli do konca tega tedna.

Grčija ima v že dogovorjenem programu pomoči z EU-jem in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) še 7,2 milijarde evrov, a jih mednarodni posojilodajalci ne želijo izplačati, dokler se grška vlada ne zaveže k reformam. Do petka morajo Atene IMF vrniti 300 milijonov evrov, do konca junija pa tej ustanovi skupno poravnati za 1,6 milijarde evrov obveznosti.

Cipras je evropske voditelje danes že pozval, naj bodo njihove zahteve glede grških reform realistične. "Preprečiti moramo delitev (povezave držav). Prepričan sem, da bodo voditelji Evrope naredili, kar mora biti narejeno, in da se bodo priključili strani realizma," je dejal ob odhodu v Bruselj in dodal, da še niso dobili komentarjev na ta teden predloženi reformni načrt. Po telefonu se je Cipras med drugim pogovarjal tako z nemško kanclerko Angelo Merkel kot s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.

Cerar o Ciprasovi "nehvaležnosti"
Nemški Die Welt pa se je pred dnevi razpisal o tem, kako je slovenski premier Miro Cerar nezadovoljen s "nehvaležnostjo" grškega premierja. "Še nedavno je bilo videti, da bo treba reševati tudi Slovenijo, a se je rešila sama in s tem pomagala tudi Atenam. Zdaj se premier pritožuje zaradi grške nehvaležnosti," je zapisal nemški časnik.

Novinarka je zapisala, da je bilo še pred 18 meseci slovensko gospodarstvo na robu zloma in Slovenija naslednja v vrsti za reševanje. "Bančni sektor je bil v težavah, bankrot države je bil na obzorju." "Grški premier Cipras še ni prišel do mene, namesto tega je šel Berlin ali v Pariz, se pritožuje Cerar. Majhna alpsko-jadranska dežela je kreditirala in dala varščino Grčiji za 1,55 milijarde evro, kar pomeni 3,1 odstotka BDP-ja. Slovensko jamstvo je bistveno višje od Nemčije in Francije, ki jamčita z 2,4 odstotka svojega BDP-ja. Kljub temu pa sta Berlin in Pariz največja upnika," piše Die Welt. V nadaljevanju navaja izjavo Cerarja: "Sem razočaran nad grškim premierjem. Zelo težko pred Slovenci opravičujem črtanje grških dolgov, ko pa je polovica moje države manj razvita od Grčije."