Kako bi srbski vstop v EU vplival na odnose Beograda z Moskvo? Foto: EPA
Kako bi srbski vstop v EU vplival na odnose Beograda z Moskvo? Foto: EPA
Zunanji ministri pozivajo Ashtonovo, da Srbiji podeli status, srbski predsednik Tadić pa ni najbolj optimističen, da bo do tega prišlo. Foto: EPA

Opravili smo analizo o napredku Srbije in zaključili, da so izpolnjeni vsi pogoji, so zapisali zunanji ministri Michael Spindelegger, Giulio Terzi in Alain Juppe v pismu Ashtonovi, poroča b92.

Zaključki Sveta ministrov EU-ja z 9. decembra zelo jasno kažejo, kaj je moral Beograd storiti. Napredek je moral biti storjen pri implementaciji sporazumov, potrjenih med dialogom s Prištino, se pravi dogovorov o regionalnem predstavljanju Kosova. Od Beograda je bilo prav tako zahtevano tudi, da sodeluje z Eulexom, so navedli v pismu.

Ministri so zaključili, da je napredek realiziran v implementaciji sporazumov, ki so bili do zdaj doseženi v pogovorih med Beogradom in Prištino. Zadnji med njimi je dogovor o priznavanju diplom. "Beograd je podal zelo kontruktivne predloge o vključevanju Kosova v regionalno sodelovanje, pri tem pa priznal stališče obeh strani o statusu. Aktivno je tudi sodeloval z Eulexom in Kforjem," so zapisali ministri.

Tudi vodja diplomacije in podpremier Luksemburga Jean Asselborn meni, da bi se moralo Srbiji nemudoma dodeliti kandidaturo.

Tadić skeptičen
Srbski predsednik Boris Tadić pa je v sredo izjavil, da ni optimist, kar zadeva pridobitev kandidature. Dejal je, da je zelo težko dobiti status kandidatke, da pa si bo sam do zadnjega trenutka prizadeval za to. "Ni odvisno samo od nas, temveč od vsake države članice EU-ja," je poudaril Tadić in ob tem sporočil, da Srbija ne bo nikdar opustila svojih strateških ciljev, povzetih v formuli "in EU in Kosovo".
Pridruževanje Srbije Uniji pa poraja še številna druga vprašanja. Eno izmed njih je odnos Srbija - Rusija. Državi sta že tradicionalni tesni zaveznici, a vodja delegacije EU-ja v Srbiji Vincent Dejer je dejal, da se bo morala Srbija z vstopom v EU odreči sporazumu o svobodni trgovini z Rusijo.

Ruski veleposlanik Aleksandar Konuzin je sicer sporočil, da Rusija nima ničesar proti vstopu Srbije v EU in da sklene nova prijateljstva, da pa se mora odločiti, kakšno ceno je pripravljena plačati za to. "Jaz ne bi želel, da je ta cena poslabšanje odnosov z Rusijo," je opozoril in spomnil, da Srbija velik del svojih proizvodov izvaža na rusko tržišče, in to brez carinske dajatve, zahvaljujoč prostotrgovinskem sporazumu z Rusijo, ki ga bodo, kot je dejal "vaši novi prijatelji ukinili".

Srbske dileme
To je bilo prvič, da se je Konuzin nedvoumno in kritično izjasnil o stališču Rusije do vstopu Srbije v EU. Srbski politični analitik Đorđe Vukadinović meni, da se Konuzinovo izjavo lahko interpretira kot rusko nasprotovanje srbskemu približevanju EU-ju. Vukadinović tudi meni, da vse kaže, da bi vstop Srbije v EU državo oddaljil od Moskve.

Dejer pravi, da ima Konuzin prav, ko pravi, da bo treba pri vstopu Srbije v EU uskladiti vse sporazume s trgovinskimi sporazumi Unije, da pa se to ne bo zgodilo takoj. Mnogi tudi menujo, da ni treba, da se odnosi poslabšajo.
Branislav Grujić, lastnik družbe PSP Farman, ki dosti posluje v Rusiji, tako problematiko vidi drugače in meni, da bosta v 10 letih Rusija in EU liberalizirala svoji tržišči v enega skupnega. "Slovenija ima prav tako izjemno dobre odnose z Rusijo, pa nihče od nje ni zahteval, da jih poruši, ker je članica EU-ja," je za b92 povedal Grujić.

Podobno mnenje ima profesor Ekonomske fakultete v Beogradu Ljubodrag Savić, ki pravi, da se ekonomski odnosi med Rusijo in Srbijo v osnovi odvijajo med konkretnimi podjetji ene in druge države. "Če obstaja obojestranski interes, bo sodelovanje obstalo ne glede na to, ali bo Srbija članica Unije ali ne," meni Savić.

Ekonomist Ljubodrag Madžar pa poudarja, da so zahodni fondi vseeno precej več vložili v Srbijo: "Zdi se mi, da je vseeno bolje, da se uklonimo Evropi, ker je, zgodovinsko gledano, vse pomembno prišlo z Zahoda."