Evropska unija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 7 glasov Ocenite to novico!
EU
Dijaki Želimlje bodo odšli na strokovno ekskurzijo v Strasbourg. Foto: EPA

Dodaj v

Evropa več hitrosti – je težava hitrost ali smer?

Finalna oddaja Gymnasium.eu
12. april 2017 ob 13:11,
zadnji poseg: 12. april 2017 ob 22:01
Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija

V kakšni Evropi želimo živeti? Vprašanje, ki smo ga ustvarjalci oddaje Gymnasium.eu prihranili za finalno soočenje, in vprašanje, ki je v ospredju tudi (ali predvsem) ob nedavni 60. obletnici rimskih sporazumov, temeljev današnje Evropske unije.

O tej temi so v finalni oddaji letošnje sezone Gymnasium.eu govorili dijaki z Gimnazije Kranj in Gimnazije Želimlje, ki so se potegovali za strokovno ekskurzijo v Strasbourg.

Voditelji 27 članic in treh osrednjih institucij Evropske unije so 25. marca v Rimu podpisali izjavo, v kateri so potrdili enotnost, skupne interese in vrednote. Rimska deklaracija začrtuje ambicije Evropske unije za prihodnje desetletje, začne pa se z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene zveze, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Danes se Evropa spopada z izzivi, kot so regionalna nesoglasja, terorizem, migracijski pritiski ter socialne in gospodarske neenakosti. Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo Unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa ta koncept vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.

Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti "delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isto smer". Ob tem zatrjujejo, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želeli pridružiti pozneje. Glede prihodnosti Evrope je predsednik Sveta Donald Tusk dejal: "Če želite nekam priti hitro, greste sami. Če pa hočete priti daleč, morate iti skupaj."

Pogodbe EU-ja članicam sicer že omogočajo "potovanje različnih intenzivnosti in hitrosti". Najočitnejša primera sta schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah in monetarna unija oziroma evrsko območje. Da je Evropa več hitrosti lahko le metoda, ne pa tudi strategija, poudarja vodja socialistov in demokratov, italijanski poslanec Gianni Pittella.

Junckerjevih "pet odtenkov"
Za razvoj EU-ja v obdobju do leta 2025 predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker vidi pet mogočih scenarijev. Prvi je, da ostane vse tako kot do zdaj. Drugi predvideva, da se EU osredotoči samo na enotni trg. Po tretjem naj tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih. Četrta možnost je, da se stori manj, a učinkoviteje. Kot peto možnost Juncker vidi federalistični scenarij: storiti veliko več skupaj. Rdeča nit teh predlogov sta dve temeljni načeli: enotnost in enaka obravnava članic, pri scenarijih pa gre za izhodišče, ne za cilj. Juncker z njimi očitno dokazuje, da je v krizi predvsem zaupanje med evropsko politično elito in javnostmi v posamičnih državah.

  • Zmagovalna šola Gymnasiuma.eu je postala Gimnazija Želimlje. Dijaki bodo odšli na strokovno ekskurzijo v Strasbourg, kjer bodo na lastni koži preizkusili, kako poteka delo v Evropskem parlamentu.
  • V oddaji smo z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji razglasili tudi zmagovalca spletnih debat. Informacijsko pisarno je s svojimi komentarji najbolj prepričala Zala Vipotnik, ki je za nagrado prejela iPhone7.
  • Oddaja je potekala iz Hiše Evropske unije, v njej je v živo nastopila glasbena skupina Neomi. Avdioprenos je potekal na Prvem programu Radia Slovenija, videoprenos pa na mobilni aplikaciji, portalu 4D in Facebookovem profilu Prvega.

.

Pojavljajo se namreč številni pozivi k reformirani Evropi, pozivi k spremembam, k vrnitvi k človeku kot osrednji vrednoti, k Evropi s pravico do dela in posameznikovega dostojanstva. Tudi večina vodilnih poslancev političnih skupin parlamenta se je na marčevskem zasedanju strinjala, da morajo države članice Unijo usmeriti v reševanje neposrednih potreb državljanov.

Ali bi Evropa dveh oziroma več hitrosti vodila v njen razpad ali njeno rešitev? Kakšna je nova smer za Evropo? V finalni oddaji smo o tem z dijaki Gimnazije Kranj in dijaki Gimnazije Želimlje govorili na Prvem, v živo iz Hiše Evropske unije, tudi z glasbeno skupino Neomi.

Špela Šebenik, Aleš Ogrin, Nadia Petauer, Prvi program Radia Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
patriot1970
# 12.04.2017 ob 20:28
Težava je nedvomno smer,.......kajti z podpiranjem nelegalnih imigracij se trenutno iz Evrope ustvarja tretji svet,.....namesto da bi se v tretjem svetu gradila Evropa kakršno smo poznali pred par leti!
JANEZ BLOND
# 12.04.2017 ob 20:52
V Evropi brez migrantov in zavarovanimi zunanjimi mejami. Hitrost pa naj bo taka, da bo za vse prav.
Otman
# 12.04.2017 ob 21:12
Tehnično gledano ima hitrost smer in velikost, ker je vektor.
Alchemist
# 12.04.2017 ob 20:08
Kako ste to lepo formulirali. Bravo! Težava ni hitrost. Težava je smer!
el CARTEL
# 12.04.2017 ob 20:33
V kakšni Evropi želimo živeti?

v bolj demokratični; kjer se upošteva volja ljudstva.
ne pa da birokrati nadomeščajo ljudstvo in delegirani ukazi od zgoraj samo odločanje.

evropa dveh (ali več) hitrosti je konec EU.
wisan
# 12.04.2017 ob 16:57
Težava je v navezavi: politiki ( najslabše sorte ljudi ) in podjetnikov. In v požrešnosti posameznikov.
mihaing
# 12.04.2017 ob 20:43
Zivimo v narobe sistemu. Milijoni volijo ducat ljudi, da ti vodijo nas. Mar nebi mi vodili njih, da delajo za milijone ljudi?
hektor11
# 12.04.2017 ob 21:42
V Evropi izven zavožene EU in izven NATO.
prim00z
# 12.04.2017 ob 21:27
Evropa dvojnih meril
tone7
# 13.04.2017 ob 00:18
Evropa različnih hitrosti je že leta v veljavi. To je le lep izraz za Evropo različnih kategorij državljanov. Z vstopom Romunije , Bolgarije in Slovenije v EU, so stare članice Evrope takoj uvedle delovne in druge omejitve za državljane teh novih držav. In to naj bi bilo povezovanje??? Čedalje več državljanov EU držav razmišlja o izstopu iz EU. Dejstvo, da je Brusel le filiala Bele hiše
CicaMicaŠpica
# 12.04.2017 ob 23:07
Je morda razlog v tem, da se Slovanov ne potrebuje več, ker bodo tokrat nizko nataliteto bogatih držav bolje reševali tisoči od bolj dol, pa še kar plavajo, hodijo...
Tudi slovenskim zajčkom bojo mal zablokiral mašinco, da ne izgubijo svoje pridnosti za cca 4x manj keša, kot svojo pridnost prodajajo po tahitrih državah.
Bog živi kretenčkove birokrate in njihove ustvarjalne misli.
EU bo nazadje hujša kuhna od SFRJ.
mb128
# 12.04.2017 ob 21:34
Glejte sploh ni problem hitrost sploh ni problem smer to pa zato ker to dvoje sploh ni določeno. Če za Eu uporabimo prispodobo, da je avtobus so problem potniki!
k.u.j.o.
# 12.04.2017 ob 21:53
EU kot jo poznamo danes vodi v razpad...

Ali se nekaj naredit, ampak hitro.... ali bo konec EU
Labod
# 17.04.2017 ob 21:03
Zgleda vam se ni jasno, da je Evropa bila le slepilo s katerim so nas zaslepili, da bi dobili nase resurse. Takoj, ko bo proces kraje resursov ( banke, tovarne, nas trg itd) koncan se bomo zbudili v novi Evropi. Ta Evropa je ze dolga koncipirana po fasisticnem nacelu. Najprej se tiska denar za Nemce in druge zahodno evropske narode. Cisto na koncu smo Slovani, ki smo malce pred afriskimi crnci. Prednost pred cistimi Slovani imajo ustaski Slovani. Ti so delezni nekoliko vec pozornosti in so dobili cast si podrediti Slovence... Tako, to gre, ko vlada fasizem...
k.u.j.o.
# 12.04.2017 ob 21:54
Čehi so sprostili menjalni tečaj med EUR in CZK.... Ni več fiksen... O Eur sploh ne razmišljajo...

EUR je naredil nepopravljivo škodo, katero EU politika ne želi popraviti
miro303
# 12.04.2017 ob 20:48
Spreminjanje organizacije institucij in pravil delovanja v kakršni koli skupnosti je samo zapravljanje časa in energije, zato ker se ne bo s tem popolnoma nič spremenilo. Kam potujemo in kako hitro, v tej skupnosti, ki se imenuje EU, je popolnoma odvisno o delovanju posameznikov-ljudi, ki imajo vpliv na to gibanje, kam gremo in kako hitro. Zopet smo pri moralnih vrednotah. Ko se bodo začele spreminjat te moralne vrednote v teh ljudeh, takrat se bo smer gibanja te skupnosti začela spreminjat, prej pa ne.
Žal pa imamo danes na teh pozicijah takšne ljudi, ki delujejo najprej izključno za svojo korist. Koliko politikov se ukvarja z politiko zaradi ljubezni do ljudi in koliko zaradi sebičnih interesov?! 99% jih je v politiki zaradi sebičnih interesov (predvsem finančnih). Ampak oni se ne bodo spremenili v svojem razmišljanju in delovanju, vse dokler, se družba kot celota (mi vsi) ne bomo spremenili. To pomeni, da se mora družba duhovno-moralno preobrazit. Moralne norme za povprečnega Evropejca so točno takšne, kot jih ima povprečen politik v raznih institucijah EU-ja.
ciracara
# 12.04.2017 ob 20:44
Ja v eni bo gardaland Nemčija, Danska, Švedska.. v drugi pa seljaki Slovenci, Hrvati, Bolgari..

Je pa res, da je težko spremeniti kulturo, kar za Slovence nedvomno velja.
Kazalo