"Evropska komisija o tem ni bila obveščena. Kroesova nas je zdaj s tem seznanila in predsednik (Evropske komisije Jean-Claude Juncker) jo je že prosil za pojasnila," je po najnovejšem razkritju imetnikov tajnih računov na Bahamih dejal govorec komisije Margaritis Schinas. Če se bo izkazalo, da je nekdanja komisarka kršila pravila, bo komisija ustrezno ukrepala, so še pojasnili v Bruslju.

Evropska komisija bo najprej sicer počakala na pojasnila nekdanje komisarke. "Ko bodo vsa dejstva na mizi, se bo komisija odločila o naslednjih korakih in ukrepih," je na vprašanje, kako bodo ukrepali, pojasnil Schinas.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je namreč v sredo objavil nove dokumente o tajnih računih in njihovih imetnikih v tej karibski davčni oazi. Med drugimi se je pojavilo tudi ime nekdanje komisarke Neelie Kroes.

Komisarka Kroes prikrila položaj v podjetju na Bahamih
Neelie Kroes, sicer evropska komisarka za konkurenco v letih od 2004 do 2010 in tako tudi ena glavnih bork proti nezakonitim poslovnim praksam, je bila od leta 2000 do 2009 tudi direktorica podjetja Mint s sedežem na Bahamih, česar pa ni razkrila in prijavila ne Evropski komisiji ne javnosti, je objavil ICIJ.

V odzivu na razkritje je nekdanja komisarka potrdila, da svoje povezave s tem podjetjem ni nikoli razkrila javnosti. Prek odvetnika je sicer ICIJ-u zatrdila, da to podjetje ni bilo nikoli operativno, njeno ime pa se je v evidencah podjetja pojavljalo zaradi upravne napake, ki je bila odpravljena šele leta 2009.

Komisija ima "stroga pravila", a temelji na zaupanju
Schinas je sicer dejal, da ima komisija zelo stroga pravila. Pomembno je, da ta pravila spoštujejo vsi, ki "imajo čast služiti kot člani komisije", je opozoril. "Vendar pa določenih stvari tudi najstrožja pravila, kot so naša, ne morejo rešiti," je dejal in dodal, da mora komisija zaupati v točnost in popolnost informacij in navedb, ki jih posredujejo komisarji in komisarke. "Nimamo tajne policije, da bi jo poslali na Bahame in izbrskali informacije, ki jih nismo prejeli."

Če bi komisija ugotovila, da je Neelie Kroes kršila pravila, bi lahko ukrepala znotraj določenih pravnih okvirjev. Gre za 245. člen Pogodbe o delovanju EU-ja, ki med drugim določa, da člani komisije med svojim mandatom ne smejo opravljati nobene druge poklicne dejavnosti, ali pridobitne ali nepridobitne. Ob kršitvi teh pravil lahko Sodišče EU-ja na predlog Sveta EU-ja ali komisija komisarja oziroma komisarko razreši ali mu oziroma ji odvzame pravico do pokojnine oziroma drugih ugodnosti.

Neelie Kroes, ki po odhodu iz komisije dela za ameriško tehnološko podjetje Uber, po neuradnih informacijah pokojnine ne prejema, naj bi pa zaprosila za prehodno nadomestilo po prenehanju delovnega razmerja.

Barroso k investicijski banki Goldman Sachs
Primer Neelie Kroes meče slabo luč na Evropsko komisijo in njene člane. Nedavno je precej razburjenje povzročil primer nekdanjega predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa, ki se je po izteku mandata zaposlil pri ameriški investicijski banki Goldman Sachs, pristojen pa bo za vprašanje izstopa Velike Britanije iz EU-ja.

Podobnih primerov je sicer več. Ob Barrosu in Neelie Kroes se je pred meseci na udaru znašel tudi zdajšnji komisar za podnebno ukrepanje Miguel Arias Canete, čigar soproga se je znašla v aferi s panamskimi dokumenti, ki je izbruhnila aprila, razkrila pa je številna znana imena imetnikov tajnih računov in slamnatih podjetij v Panami.

Komisija: Tudi najstrožja pravila ne pomagajo
Že zaradi primera Barrosa je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly Junckerja pozvala k spremembi kodeksa ravnanja komisarjev in komisark. Poostritev pravil pa v tem primeru ni rešitev, meni Schinas. Če se nekdo odloči, da ne bo povedal, potem tega tudi najstrožja pravila ne morejo popraviti. "To ni vprašanje pravil," je dejal.

Komisija obljublja odločnost
Evropska komisija medtem sporoča, da se bo z nezmanjšano odločnostjo bojevala proti davčnim goljufijam. "Objava informacij z Bahamov je nov dokaz o velikanskem obsegu vsesplošnega izogibanja davkom in davčnih utaj. Novi podatki upravičujejo prizadevanja komisije za večjo davčno preglednost in osvetljujejo prakse davčnih oaz," je sporočil evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

"Danes ponovno pozivam države članice EU-ja, da do leta 2017 oblikujejo skupen evropski seznam davčnih oaz. Potrebujemo tudi odločne in učinkovite sankcije za države, ki ne upoštevajo pravil in zagotavljajo zatočišče neobdavčenemu bogastvu," je še dodal Moscovici.

Prejšnji teden je komisija objavila prvo svetovno oceno tveganja za opredelitev morebitnih davčnih oaz. Bahami so bili označeni kot država z visokim tveganjem v smislu pomanjkljivosti davčnega sistema.

Boj proti davčnim utajam vodi nekdanji premier Luksemburga
Konec leta 2014 so preiskovalni novinarji ICIJ-a razkrili tajne dogovore 340 mednarodnih družb v Luksemburgu, tudi največje svetovne banke, zaradi česar so plačevale manj davka. Kot smo takrat poročali, dokumenti zajemajo obdobje med letoma 2002 in 2010, ko je luksemburško vlado vodil Juncker, zdajšnji predsednik Evropske komisije.

Luksemburške oblasti pod vodstvom Junckerja so z mednarodnimi korporacijami, kot so Ikea, Amazon, Pepsi in Volkswagen, sklenile dogovore, ki omogočajo izogibanje davkom, ki bi se morali sicer stekati v državne blagajne. Afera je postala znana pod imenom "Lux Leaks".