Kot je znano, je Slovenija junija lani na podlagi ocene svojih proračunskih in reformnih ukrepov dobila osem priporočil s konkretnimi roki in nalogami za proračunsko in reformno ukrepanje v letih 2014 in 2015, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, prestrukturiranje bank in podjetij, privatizacijo, minimalno plačo, pokojninski sistem, poslovno okolje in tudi boj proti korupciji.

Sloveniji dve leti zapored bruseljski minus
Novembra, ob objavi ocene osnutkov proračunov evrskih članic in poročilo o gospodarskih neravnovesjih, se je namreč Komisija odločila, da bo znova temeljito pregledala gospodarsko stanje Slovenije in tako preverila, ali se presežna makroekonomska neravnovesja zmanjšujejo ali povečujejo. Slovenija je edina članica Unije, za katero je komisija doslej dve leti zapored presodila, da se spoprijema s presežnimi neravnovesji. V Bruslju opozarjajo predvsem na preveliko zadolženost in šibko upravljanje podjetij, na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor in na privatizacijo.

Marca bo jasno, ali bodo potrebni ukrepi
V temeljiti analizi, ki jo bo predvidoma objavila marca, pred tem pa se bodo bruseljski uradniki zopet mudili v Sloveniji, bo komisija ocenila, ali se neravnovesja zmanjšujejo, vztrajajo ali se povečujejo. Nato bo odločila, ali je treba proti Sloveniji sprožiti postopek. Če komisija to stori, najprej zahteva načrt ukrepanja. Če se kršitve nadaljujejo, pa lahko sproži dvofazni postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka BDP-ja, ki nato v primeru vztrajnih kršitev postane globa.

Na javnofinančnem področju je komisija novembra ocenila, da je osnutek proračunskega načrta Slovenije za leto 2015 pretežno skladen z evropskimi proračunskimi pravili, a država mora zdaj izvesti načrtovane ukrepe, da bo letos javnofinančni primanjkljaj dejansko spravila pod tri odstotke BDP-ja.