Po srečanju z grškim premierjem Antonisom Samarasom je Barroso Grke pozval, naj se zavedajo, da bodo druge možnosti, če Grčija ne sprejme potrebnih reform, še težje za ljudi in družbo.

Grčija bi z reformami povečala svojo konkurenčnost in si zagotovila boljšo prihodnost ne glede na krizo, je dejal. Dodal je, da so najboljše možnosti za vrnitev k rasti in ustvarjanje delovnih mest znotraj evrskega območja.

Barroso je povedal, da mu je grški premier zagotovil, da bo koalicijska vlada spoštovala zaveze v okviru drugega programa pomoči in pospešila sprejemanje ključnih strukturnih reform, med njimi glede privatizacije, reforme javnega sektorja in ukrepov za preprečevanje utaje davkov.

Predsednik Evropske komisije je še dodal, da je treba končati odlašanje in sprejeti ukrepe, ki bodo prinesli rezultate.

Barroso je Samarasu tudi zagotovil, da bo Evropska komisija stala Grčiji ob strani. "Grčija je del evropske družine in evrskega območja ter želimo, da tako tudi ostane," je dejal. Predsednik Evropske komisije je pozval tudi druge države evrskega območja, naj ohranijo odločenost sprejeti reforme in zagotoviti fiskalno konsolidacijo.

Načrt z zamudo
Grčija je pripravila načrt, s katerim želi privarčevati 11,6 milijarde evrov v prihodnjih dveh letih, in s tem izpolnila pogoj za izplačilo novega obroka finančne pomoči, brez katerega bi lahko bankrotirala.

Nov načrt je rezultat obiska "trojke" - predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so v Atenah od torka in so se danes srečali z grškim finančnim ministrom Janisom Sturnarasom.

Za nov sveženj varčevalnih ukrepov je treba dobiti še podporo socialistov in zmernih levičarjev v koaliciji premierja Antonisa Samarasa.

Če bo šlo vse po načrtu, s katerim grške oblasti že zamujajo, bo obubožana država v letih 2013 in 2014 privarčevala več kot 11 milijard evrov.

Načrt bi morale Atene predstaviti že junija in je pogoj za izplačilo naslednjega obroka finančne pomoči v višini 31,5 milijarde evrov, brez katerega država ne bo zmogla servisirati dolga ter izplačati plač in pokojnin.

Po poročanju grških medijev bodo novi varčevalni ukrepi najverjetneje zarezali v zdravstvo, kjer naj bi privarčevali 2,8 milijarde evrov. S postavitvijo zgornje meje višine pokojnin pri 2.000 evrih in varčevanjem pri raznih ugodnostih iz državne blagajne naj bi privarčevali pet milijard evrov.

Grška vlada bo tudi združila oziroma ukinila 21 državnih agencij, pri čemer ne bo prizaneseno niti izobraževalnim in raziskovalnim inštitutom. Okoli 2.500 zaposlenih bodo premestili na druga delovna mesta, kar naj bi navrglo za 40 milijonov evrov prihranka.

Grčija trenutno črpa sredstva iz drugega svežnja pomoči, ki so ga potrdili februarja letos. Skupaj naj bi prejela okoli 240 milijard evrov, medtem ko so ji zasebni upniki že odpisali za več kot 100 milijard evrov dolga.

Iz IMF-a so sporočili, da bodo izpolnjevanje pogojev iz drugega programa pomoči preučevali dlje, kot je bilo sprva predvideno. Tiskovni predstavnik sklada David Hawley je pojasnil, da se bodo pogovori z grškimi oblastmi zavlekli v september, potem ko je bilo sprva mišljeno, da bo poročilo trojke objavljeno konec avgusta ali zgodaj septembra. Grčija denar potrebuje čim prej; 20. avgusta mora ECB-ju vrniti 3,2 milijarde evrov.