"Govorjenje, da je Slovenija bistveno bolj prizadeta kot druge države, je nesmisel. Pri tem gre za neko običajno slovensko strašenje ljudi, ki je neupravičeno, in prikazuje stvari bolj črne, kot so v resnici," je ekonomist Jože Mencinger opisal pretiran pesimizem glede vpliva grške krize.

Treba bo počakati in videti, kako se bodo stvari razpletle, v najbolj ekstremnem in malo verjetnem primeru brez izkupička bi bilo izgube približno 1,4 milijarde evrov plus še nekaj dodatnih garancij. "Tudi če bodo Grki zapustili evro, bo sklenjen dogovor glede obvez, poleg tega bo mogoče trgovati z grškimi terjatvami na sekundarnem trgu. Vprašanje pa je, kakšna bo cena, zdaj verjetno ni prav visoka," je dejal predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja iz Bruslja Draško Veselinovič, ki je izpostavil naslednji prelomni datum 20. julij, ko mora Grčija ECB-ju vrniti več kot tri milijarde evrov.

"Garancije niso dane Grčiji ali pa njihovim upnikom, ampak so dane v okviru evropskega programa stabilnosti. Govorjenje o kakšnih 900 milijonih, ki jih bomo izgubili, je brezpredmetno, ker kaj se bo dogajalo s tem programom, ne vemo, ta program pa ima tudi lastni kapital. Stečaj države ni enak stečaju podjetja, ko se preprosto zamenjajo lastniki, gre bolj za nekakšno prisilno poravnavo. Realno je pričakovati, da bo sledilo prestrukturiranje na zelo oddaljeno leto, ki nas ne bo zanimalo prav dosti, ker takrat ne bomo več živi. Formalno bo še vedno verjetno prikazano kot terjatev proti Grčiji, takšne terjatve se včasih vlečejo tudi po več stoletij. Tisti denar je izgubljen tako ali drugače," je o slovenskih poroštvih dejal Jože Mencinger.

Evro bo močnejši?
Z evrom se ob odhodu Grkov ne bi zgodilo nič posebnega, saj so trgi na morebiten izstop že pripravljeni, tveganja pa so že upoštevana. "Drastičnih zadev ni pričakovati, najbolj so do Grčije sicer izpostavljene nemške in francoske banke, oslabitve evra ne bo, prej bi rekel, da se bo evro okrepil, saj bo evroobmočje brez Grčije bolj kakovostno," je dejal Veselinovič.

Po mnenju Mencingerja pa bo evroobmočje prizadeto, saj je bilo že ustvarjeno na popolnoma nesmiseln način, kot nekaj, kar bo večno, pri čemer sploh ni bila predvidena možnost izstopa. "Evro deluje samo ob dobrih časih, ne pa slabih. Valuta mora biti narejena za optimalno denarno področje in takrat je skupna valuta dobra, če pa so si države zelo različne in nekatere ob vstopu sploh ne izpolnjujejo osnovnih pogojev, potem ne moremo pričakovati, da bo v slabih časih to delovalo," je dodal.

Evropska monetarna unija je prestižni klub, v katerem vladajo neka pravila, in če je bila pomoč Grčiji odobrena, morajo vse članice evroobmočja prispevati, pojasnjuje Veselinovič in izpostavlja primer Slovaške, ki se je upirala in solirala, a je morala na koncu vseeno popustiti in prispevati svoj delež.

Odstop Varufakisa
Odstop grškega finančnega ministra Veselinoviča preseneča, saj je imel Varufakisa za "najtršo roko" oziroma tistega, ki je bil glavni akter zaostrovanja. "Mogoči sta dve razlagi, ena je, da je odstopil zaradi izida referenduma, ki mu bo onemogočil oziroma zelo otežil nadaljnja pogajanja, in tega, ker ne vidi več možnosti dogovora oziroma se ne vidi več kompetentnega. Druga pa je, da tudi sam ne verjame več v to zgodbo, ki jo je sam ves čas širil, in je odstopil," je komentiral Veselinovič.

"Taktično jahanje populizma"
Na slovenske finance bi morebitni prevzem bremena grških dolgov gotovo vplival negativno, a vprašanje je, ali se bo to sploh zgodilo, je pojasnil Draško Veselinovič, ki je prepričan, da je grški referendum samo igra politikov, da bi lažje izsiljevali boljše pogoje v pogajanjih: "Grki so na referendumu zavrnili ukrepe, a hkrati vsi, od uradne politike do ljudi na cesti, izjavljajo, da vseeno pričakujejo sporazum z EU-jem. Gre za neko politično taktiko vodstva, da si bodo s pomočjo referenduma morda izborili boljše pogoje refinanciranja, reprogramiranja oziroma finančnega aranžmaja."

Negativni izid referenduma naj bi na Evropsko komisijo ustvaril pritisk, da bi popustila, a Veselinovič upa, "da to ne bo vplivalo na odločitev EU-ja, ker se ta agonija vleče že predolgo - če je tako, naj Grki pač izstopijo". "Moje mnenje je, da takrat Grki v evropsko monetarno unijo sploh ne bi smeli vstopiti."

"Situacija se je stopnjevala do skrajnosti, opravka imamo s populistično vlado, ki gre pred ljudstvo in vpraša, ali ste za to, da ne vračamo dolgov, da ne nižamo pokojnin in da ne sprejemamo rigidnih ukrepov. Jasno, da so vsi za to in potem na tej podpori, ki je logična, če postavljaš takšna vprašanja, jahajo populizem," je o taktiki grške vlade dejal Veselinovič.

Grčija bo spremenila pravila igre dajanja pomoči na ravni EU-ja, je prepričan Veselinovič, saj ko bo naslednja država v težavah, se bo takoj pomislilo na izgubljene milijarde pri neuspešnem reševanju Grčije.

Načrt B - drahma in Rusi
Drahma pa seveda ni nobena čarobna rešitev. Čeprav bi bilo to za Grke koristno, bodo vseeno morali sprejeti ostre ukrepe in reforme, višja pa bo tudi inflacija, je pojasnil Veselinovič in dodal, da je uvedba drahme boljša rešitev kot vztrajanje v evrski kletki. "Z drahmo bodo lahko Grki vodili mehkejšo monetarno politiko, ampak to ne pomeni, da se bodo lahko izognili ukrepom in prestrukturiranju. Inflacija bi morda bila 10- ali 15-odstotna, ne bi pa bilo šokov, ker bi lahko s svojo monetarno politiko blažili položaj, tako pa so odvisni od ultimatov od zunaj," pojasnjuje predsednik slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja.

Veselinovič se je tudi vprašal, kako je mogoče, da za Grčijo nikoli ni bilo mogoče slišati rezervnega načrta: "Grki ves čas na neki način malo izsiljujejo, ampak ali sploh imajo načrt B, če pogajanja z EU-jem propadejo? Nekoč so malo namignili, da se bodo pa na Ruse naslonili ali kaj takega, to je mogoče, a tudi Rusi ne bodo kar dali treh milijard brezpogojno, poleg tega je Grčija članica Nata."

Odpis dolgov
"86 odstotkov t. i. pomoči je šlo za pomoč bankam, ki so se zakreditirale v Grčiji s ponujanjem poceni posojil. Šlo je predvsem za reševanje bank, sorazmerno malo pa za reševanje navadnih Grkov," je izpostavil Mencinger, ki je prepričan, da je za grško polomijo kriv EU.

Odpis dolga se lahko izvede na različne načine, po mnenju Mencingerja sta najlažja prestrukturiranje in določitev nizke obrestne mere na način, da "izjavite O. K., boste pa vrnili 2054. Temu se bo reklo prestrukturiranje, pravzaprav pa gre seveda za odpis dolgov. EU ne more Grkom kar reči: od danes naprej je vaš dolg nič." EU bo poskušal stanje rešiti na vse mogoče načine, saj se bojijo političnega "učinka domin", ki bi lahko stresel celotno Unijo - gre bolj za politična kot gospodarska vprašanja, je sklenil Mencinger.