O čem pravzaprav govorimo? Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah v skladu s t. i. Zakonikom o schengenskih mejah, kot se zadeva uradno imenuje, je enostranski akt, ki državam članicam schengenskega prostora omogoča oz. dovoljuje, da v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti izjemoma znova uvedejo nadzor na svojih notranjih mejah za nujno potrebno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od 30 dni.

Če poenostavimo: na italijanskih mejah bo treba spet ustaviti (in narediti vse, kar sodi zraven).

Italija se bo k ukrepu zatekla za obdobje 18 dni, in sicer med 28. junijem in 15. julijem, ko bo v L'Aquilli potekalo srečanje vrha skupine G8, po vsej državi pa še obrobna srečanja ministrov držav G8.

Največkrat Schengen zamrznila Francija
A nikakor ne gre za redko potezo: od leta 1999, ko je v celoti zaživel schengenski prostor, so države članice Schengna možnost začasne ponovne uvedbe nadzora notranjih meja iz različnih razlogov uporabile skupno že 80-krat. Za ta ukrep se je do zdaj največkrat odločila Francija (24), sledijo Španija (13), Islandija (5), Finska (5), Nemčija (4), Luksemburg (4) in Avstrija (4).

Razlogi so različni: srečanja Evropskega sveta, vrha G8, vrha Nata, vrha ASEM, OVSE-ja ... Vzroki za ponovne začasne uvedbe nadzora so lahko tudi obiski visokih državnikov, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe, npr. obisk iranskega predsednika Chatamija v Franciji (1999), Nemčiji (2000) in Avstriji (2002). Francija se je k temu ukrepu zatekla (in ga 6-krat podaljšala) tudi po terorističnih napadih v Londonu (2005) in ob srečanju španskih baskovskih gibanj v Bayonnu (2003). Schengen je bil zamrznjen celo med izvedbo zadnjih dveh evropskih nogometnih prvenstev (Portugalska, 2004 in Avstrija, 2008).

Ministrstvo: Ne gre za kratenje pravic
Ob tem so na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve zapisali, da je razburjenje ob uvedbi začasnega ponovnega nadzora na mejah značilno za nove članice Schengna, stare države članice pa so z leti ta ukrep že sprejele kot dejstvo in mu ne posvečajo nobene posebne pozornosti.

Na ministrstvu poudarjajo, da ne gre za kratenje z vstopom v schengenski prostor pridobljenih pravic, temveč za prizadevanje države, ki organizira dogodek mednarodnega pomena, za čim večjo stopnjo varnosti.

K. S.