Prvi par Francije se mudi v Bolgariji, kjer Macron lobira za reformo evropske direktive o delavcih. Foto: Reuters
Prvi par Francije se mudi v Bolgariji, kjer Macron lobira za reformo evropske direktive o delavcih. Foto: Reuters
Macron z bolgarskim predsednikom Rumenom Radevom. Foto: Reuters
Poljski delavci ob obisku Donalda in Melanie Trump v Varšavi julija letos. Foto: Reuters

"Poljska danes ni država, ki bi lahko kazala pot Evropi, to je država, ki se je na mnogo področjih odločila delovati proti evropskim interesom. V prihodnosti se država postavlja na obrobje Evrope," je dejal Macron na novinarski konferenci v bolgarski Varni, kjer se mudi v okviru tridnevne turneje po srednje- in vzhodnoevropskih državah, kjer išče podporo za reformo direktive EU-ja o kratkoročnih napotitvah delavcev med članicami.

To je dejal, potem ko je Poljska ponovila nasprotovanje njegovim prizadevanjem za reformo sporne evropske direktive, ki podjetjem omogoča, da delavce iz članic EU-ja z nižjimi dohodki zaposlijo v bogatih članicah, ne da bi v teh državah plačevali socialne prispevke. Bogate članice, kot so Francija, Nemčija in Avstrija, trdijo, da to vodi v nelojalno konkurenco na nacionalnih trgih dela in spodkopavanje domače delovne sile.

Ob podpori Avstrije in Nemčije želi Pariz doseči omejitev trajanja dela napotenih delavcev na 12 mesecev, kar je sicer pol manj kot predlaga Evropska komisija. Temu pa nasprotujejo revnejše članice iz bivšega komunističnega bloka, od koder prihaja večina poceni delovne sile.

Poljaki vztrajajo pri obstoječih pravilih
Poljska, članica unije, ki ima od omenjene direktive največ koristi, vztraja pri ohranitvi obstoječih pravil. "Svoje stališče bomo branili do konca, ker je v interesu poljskih delavcev," je dejala poljska premierka Beata Szydło. Poljska podjetja po več ocenah v drugih članicah EU-ja zaposlujejo okoli 500.000 Poljakov.

Macron meni, da je Szydłova znova naredila strateško napako, saj da si Poljaki zaslužijo več. "Težko bo pojasnila, zakaj je dobro, da imajo Poljaki slabe plače doma in drugod v Evropi," je dejal.

Poljska premierka se je danes že odzvala na Macronove izjave. "Mogoče so njegovi arogantni komentarji posledica pomanjkanja političnih izkušenj, kar lahko razumem, vendar pričakujem, da bo kmalu odpravil te pomanjkljivosti in bo v prihodnje pokazal več zadržanosti," je dejala za novičarsko spletno stran wPolityce.pl.

Bolgari za reforme
Medtem se je Bolgarija pridružila Romuniji v podpori Macronovim prizadevanjem za reformo direktive. Macron je po pogovoru z bolgarskim predsednikom Rumenom Radevom v Varni dejal, da se je ta strinjal z njim o potrebi po spremembi direktive. "Spremembe sedanjih pravil so potrebne," mu je pritrdil Radev. V Bolgariji imajo najnižje plače v EU-ju, sledi ji Romunija.

Macron se je v okviru turneje najprej v sredo v Salzburgu srečal z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom, nato pa še s premierjema Češke in Slovaške Bohuslavom Sobotko in Robertom Ficem. V četrtek se je mudil v Romuniji.

Macron upa, da bo dosegel dogovor o reformi direktive do vrha o tem vprašanju, ki bo v Bruslju 19. in 20. oktobra. O tem se bo 28. avgusta pogovarjal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel ter premierjema Španije in Italije, nato pa še z danskim premierjem.