Dogovorili so se le o reformi evropskega reševalnega sklada ESM, ki je v pretekli krizi pomagal članicam z resnimi finančnimi težavami. Cilj reforme ESM-ja je izboljšati pripravljenost na finančne krize.

"Uspelo nam je. Po več mesecih intenzivnih pogajanj ter težavnem in dolgem sestanku smo zagotovili celovit načrt za okrepitev evra, s katerim se strinjamo vsi," je poudaril vodja evrske skupine Mario Centeno, ki je poročal o preboju pri nekaterih ključnih vprašanjih. Navedel je še dogovor o sodelovanju ESM-ja in Evropske komisije ter o varnostnem mehanizmu za enotni sklad za reševanje bank, ki ga bo zagotavljal ESM.

Sveženj reform morajo zdaj potrditi voditelji sedemindvajseterice, ki bodo reforme obravnavali na zasedanju prihodnji teden.

Brez vzpostavitve pravega proračuna
Prvotne ambicije, ki jih je poskušal uveljaviti francoski predsednik Emmanuel Macron, so precej razvodenele. V dogovoru namreč manjka načrt za vzpostavitev pravega proračuna evrskega območja, za kar se je najodločneje zavzemala Francija in ki naj bi bila ključen element preporoda Evrope po brexitu in v boju proti populistom.

Prav tako ni vsebinskega dogovora o tretjem stebru bančne unije, skupnem sistemu zavarovanja bančnih vlog, ki mu nasprotuje Nemčija. Ministri so se dogovorili le, da bodo o tem znova razpravljali junija prihodnje leto.

Razlike med članicami s severa in juga
Slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj je dogovor ocenil kot precej razvodenel glede na prvotne ambicije, a kot korak v pravo smer. V razpravi so bila po njegovih besedah velika neskladja med članicami, na primer na osi sever-jug, še zlasti pa so bile velike razlike glede evrskega proračuna, ki je zelo kompleksna zadeva.