Deli in vladaj. Taki se zdijo obrisi strategije nove britanske premierke Mayeve na njeni prvi poti k pogajalcem z nasprotne strani mize. In še - ni odpotovala v Bruselj, na institucije Unije, ampak k dvema ključnima članicama. Igranje na karto razlik med njima bi Mayevi utegnilo koristiti.

Vsaj na prvi pogled pa so bila sporočila iz Pariza enaka kot v Berlinu, predvsem kar zadeva ključno izhodišče: če bo želela dostop do notranjega trga, bo morala sprejeti tudi prost pretok oseb, torej delavcev, ne le blaga, storitev in kapitala.

Mayeva je ponovila, da pogajanj z aktiviranjem 50. člena evropske pogodbe ne bo začela pred začetkom prihodnjega leta. "Smiselno je, da potekajo čim mirneje in čim bolj urejeno, za to pa so potrebne priprave," je pojasnila. A je v Parizu naletela na manj razumevanja kot v Berlinu. "Treba jih je začeti čim prej, na podlagi ameriškega predloga, to je v interesu obeh strani," je dejal Hollande.

Da bo Francija trša pogajalka, je bilo pričakovano, saj je zaradi vse večje popularnosti skrajno desne nacionalne fronte v zahtevnejši notranjepolitični situaciji manj kot leto dni pred volitvami.

Poleg tega je bila Nemčija praviloma bliže Združenemu kraljestvu kot Francija - delili sta podobne poglede, ko gre za prosto trgovino, proračunsko disciplino, medtem ko je Pariz in London povezovalo na primer sodelovanje v mednarodnih operacijah.

Hollande in Mayeva pa sta po srečanju tudi poudarila, da je dogovor o varnosti na območju Calaisa oziroma vstopa v evrotunel koristen za obe državi in naj bi ga ohranili, ne glede na brexit. Oba pa želita najti način za tesno gospodarsko sodelovanje tudi po britanskem izstopu iz Unije.