Evropska unija
Meduza
Skupina znanstvenikov – gre za konzorcij, sestavljen iz 15 znanstvenih inštitucij iz osmih držav - je namreč prišla na idejo, da bi ulovljeno meduzno biomaso uporabili za proizvodnjo novih produktov. Foto: BoBo

Dodaj v

Meduzna biomasa bo med drugim služila za čiščenje mikroplastike iz morja

''Zahvaljujoč EU projektu GoJelly bodo meduze lahko koristne''
16. februar 2018 ob 06:26
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na splošno veljajo meduze za nadlogo in predstavljajo ekološki problem. V začetku tega leta pa so zagnali projekt GoJelly, ki bo strokovnjakom pomagal raziskati, kako bi meduze lahko bile uporabne in za človeka koristne. Med drugim bodo iz morja pomagale loviti plastiko. Projektu so se priključili tudi slovenski znanstveniki.

Ena od posledic podnebnih sprememb je tudi zmanjšano število rib v oceanih. Posledično pa se zaradi prelova zmanjšuje število morskih organizmov, ki z meduzami tekmujejo za hrano, zaradi česar naj bi število meduz v morju naraslo.

Kljub temu Ana Rotter z Morske biološke postaje Piran, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, pravi, da si lahko pri nas oddahnemo: ''Pri nas že dolgo ne zaznamo meduz, ki bi opekle. Vrste, ki se pri nas pojavljajo, le blago dražijo kožo ali pa sluznico.''
Pa vendarle strokovnjaki opozarjajo na veliko gospodarsko škodo, ki nastaja zaradi porasta števila meduz v Evropi. Rotterjeva pravi, da ''vplivajo zlasti na ribištvo, saj lahko mašijo ribiške mreže in s tem znižajo dnevni ulov.'' Po njenih besedah se s to težavo v največji meri srečujejo na severu Evrope, kjer so meduze v preteklosti že zamašile iztoke iz elektrarn.

Še večjo nevarnost pa Rotterjeva vidi v porastu števila še enega prozornega želatinastega organizma, ki sicer ne opeče, tj. rebrače.
''Rebračo so najverjetneje prinesle ladje z balastnimi vodami. Ta organizem lahko povzroči veliko okoljsko katastrofo. Sicer upamo, da bo narava naredila svoje sama, sicer se bomo morali poslužiti drugih načinov, kako se tega organizma znebiti. V ta namen si želimo, da bi imeli na voljo več sredstev, s katerimi bi lahko kontrolirano proučevali vzroke prihoda rebrače, njihovega števila in s katerimi bi lahko iskali nove načine za njihovo iztrebljanje.'' Ocenjujejo, da lahko rebrača ribištvo uniči v nekaj letih.

V štirih letih do prototipa biofiltra
Tudi zato je Rotterjeva skupaj s še dvema sodelavkama Nacionalnega inštituta za biologijo pristopila k mednarodnemu projektu GoJelly, ki se je uradno začel 1. januarja letos. Skupina znanstvenikov – gre za konzorcij, sestavljen iz 15 znanstvenih inštitucij iz osmih držav - je namreč prišla na idejo, da bi ulovljeno meduzno biomaso uporabili za proizvodnjo novih produktov.
Rotterjeva, ki je vodja projekta pri nas, pojasnjuje, da se bodo tega lotili tako, da bodo iz meduzne biomase poskusili narediti t. i. biofiltre, ki bodo vase polovili delce mikroplastike. Pri tem pa poudarja: ''Meduz ne želimo popolnoma izropati iz morja, ampak odstraniti to, kar je preveč in tujerodno. Poleg tega obljubljamo, da bomo naredili vsaj prototipe tudi drugih izdelkov, od gnojila, do meduze v prehrani in tudi v kozmetiki.''

V prvi fazi projekta bodo znanstveniki temeljito proučevali sestavo različnih meduz in njihov življenjski cikel. Tudi slovenski partnerji nestrpno pričakujejo pomlad oz. višje temperature, ko se število meduz v morju poveča.

Tržaški zaliv eno od testnih območij
Kot eno od štirih testnih območij v okviru projekta GoJelly bo služilo tudi slovensko morje. Kljub dobro zastavljenemu mednarodnemu projektu in razdelitvi dela pa Rotterjeva priznava, da se že soočajo z izzivi in prvimi ovirami: ''Trenutno se ukvarjamo z logistiko, kako v morju uloviti 100 kg meduz, če jih sploh bo toliko, in kako jih transportirati drugim partnerjev po Evropi ter obratno. V primeru, da tega ne bo mogoče narediti po pošti, bo treba meduze dostaviti osebno. Mi bomo sicer potrebovali manjši vzorec meduz, medtem ko nekdo, ki bo proizvajal gnojilo in testiral poljščine, pa bo potreboval večji vzorec. Nekdo, ki bo meduze uporabljal v prehrani oz. za pripravo knjižice z recepti, kar tudi obljubljamo, pa bo spet potreboval drugačen vzorec.''

Poleg Tržaškega zaliva bodo testna območja proučevanja meduz tudi morja na Norveškem, Portugalskem in v Izraelu. Poleg evropskih partnerjev v projektu GoJelly sodeluje tudi kitajska Akademija znanosti in umetnosti, ''ki ima veliko izkušenj z uporabo meduz v prehrani. Poleg tega imajo tam ene vrste meduz, ki jih mi ne poznamo, tako da se bomo deloma učili od njih in oni od nas. Rezultati, ki pa bodo, pa obljubljajo možnost nadaljevanja tega. Po štirih letih projekta namreč ne želimo prekiniti, ampak nadaljevati z delom, pri čemer se bomo povezovali z lokalnimi podjetji in ribiči, najbolj ustrezne prototipe pa morda uporabiti v novih proizvodnih linijah,'' še dodaja Rotterjeva z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani.

Koordinator projekta, v katerem sodeluje več kot 40 znanstvenikov z različnih področij, je nemški center za raziskave oceanov Geomar Helmholtz, ki je dal pobudo za drugačno obravnavo meduz.

4-letni projekt v višini šestih milijonov evrov EU financira kot del okvirnega programa Obzorje 2020. Od tega bo Morski biološki postaji Piran pripadlo 400.000 evrov.

Lidija Petković, Radio Si; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Prijavi napako
Komentarji
FBR
# 16.02.2018 ob 07:22
Na splošno velja človek za nadlogo in predstavlja ekološki problem
FBR
# 16.02.2018 ob 07:24
Ena od posledic podnebnih sprememb je tudi zmanjšano število rib v oceanih.

Kakor jaz vem, je človek zribaril že 80% vseh rib. Podnebne spremembe so verjetno čisto terciarnega pomena
kritik101
# 16.02.2018 ob 07:04
Meduze so ekološki problem!?
Kaj pa je zdaj to? Toliko imajo pravico do obstoja kot prepotentni človek. Ki pa, jasno, ni ekološki problem.
Noro.
aktivist
# 16.02.2018 ob 07:49
Podnebne spremembe bolj vplivajo na izumrtje koral, ker segrevajo morje. Na izumrtje rib pa je pretezno vplival clovek.
ko.renje
# 16.02.2018 ob 09:29
V članku so omenjene rebrače kot veliko bolj nevarni organizmi za okolje in ribištvo. Ne piše pa zakaj. Morda kdo ve? Gospa Rotter tega v prispevku ne razloži...
bilzerian
# 16.02.2018 ob 09:03
v naslovu piše, da bodo meduze uorabili za odstranjevanje mikroplastike, potem pa članek govori o tem, kako jih bodo ulovili, da jih bomo lahko pojedli.
mihael1
# 16.02.2018 ob 08:51
Te meduze uničujejo ribji zarod in je rib tudi zaradi njih manj.

Kdor se je kopal v slovenskem morju in Istri , ve kako so se ti mehkužci razširili. Mimo njih ne moreš več v vodo. Upam, da bodo našli rešitev.
bass0
# 16.02.2018 ob 08:39
Kako dolgo si bo človeštvo še lahko privoščilo, da posledice izkoriščanja ene vrste rešuje z izkoriščanjem druge vrste?
Binder Dandet
# 17.02.2018 ob 09:48
"'Zahvaljujoč EU projektu GoJelly bodo meduze lahko koristne''

Jaz bi rekel, da moramo biti hvalezni cloveski primitivnosti, da smo toliko plastike sproducirali, da bodo se meduze koristne.:)
zamudnik
# 19.02.2018 ob 14:39
Pričakujem, da jih bodo začeli Hrvatje na veliko gojiti na sredinski črti Piranskega zaliva.
HOR
# 16.02.2018 ob 10:42
"...Ena od posledic podnebnih sprememb je tudi zmanjšano število rib v oceanih...."

...
Zmanjšano število rib in morskih sesalcev v oceanih je na splošno v daleč največji meri in skoraj izključno posledica prekomernega komercialnega ulova in ne kakšnih klimatskih sprememb...!

Skratka podtikanju klima alarmističnih rumenih medijskih jajc ni ne konca ne kraja...
LINK
www.telegraph.co.uk/news/earth/earthnews
/3351386/Over-fishing-not-climate-change-is-greatest-danger-to-worlds-oceans.html
zeuss-zeng
# 18.02.2018 ob 11:08
Meduzna biomasa bo med drugim služila za čiščenje mikroplastike iz morja
-----------------
ja in istočasno napravila še večjo škodo , ki jo brumni znanstveniki še niso detektirali . To gre tako : pod navideznim popravljanjem znanstvenih izumov se istočasno napravi še več škode in pravljica o jari kači in steklem povžu se nadaljuje ...
džeko
# 16.02.2018 ob 07:24
Se podpišem kar je napisano zgoraj....
HOR
# 16.02.2018 ob 11:13
@aktivist
# 16.02.2018 ob 07:49
"...Podnebne spremembe bolj vplivajo na izumrtje koral, ker segrevajo morje..."

Le, da korale ne izumirajo ampak so delno podložne tudi občasni ciklični škodi, ki ga ustvarjajo tudi razni pojavi, kakor na primer topli naravni pojav El Nino. Sedaj pa korale spet lepo napredujejo...

Podnebne spremembe so lako, do sedaj segrele morje le neznatno, če sploh, segrevanje morja ali premeščanje toplotnih mas morja v podnebje pa lako povzroča velike podnebne spremembe.
Dodatno morje ni vedno bolj kislo, ker sploh ni kislo ampak je še vedno bazično, je pa malo manj bazično.
V morju pa je 50 x več CO2, kot v zraku kjer je človeški prispevek deleža CO2 ca 0,04 (4%), v morju pa bi bil torej delž v neznatni vrednosti 0,0008 (0,08% ali 0,8 promila), če bi šel ves človeški CO2 v morje. Pa ne gre...!
HOR
# 16.02.2018 ob 10:51
"...Še večjo nevarnost pa Rotterjeva vidi v porastu števila še enega prozornega želatinastega organizma, ki sicer ne opeče, tj. rebrače.
''Rebračo so najverjetneje prinesle ladje z balastnimi vodami. Ta organizem lahko povzroči veliko okoljsko katastrofo..."


...
To je del velikih ekoloških problemov, ki ga povzroča komercijalni ladijski promet s tem, ko prenaša naokrog neavtohtone vrste iz enega morja v drugega. Drugi problemi so ogromno onesnaževanje zraka z škodljivimi prašnimi delci (saje) iz izpuhov ladijskih motorjev ( kar vpliva na klimo), ki za gorivo uporabljajo najbolj umazane naftne frakcije ( 15 največjih ladij onesnaži z već švepla, kot vsi avtomobili sveta...), izpusti nafte in drugih kemikalij ter zvočno onesnaževanje morja iz ladijskih motorjev...
Re
# 16.02.2018 ob 08:09
Celoten projekt je zelo čuden in neizvedljiv. Očitno je bil namen zgolj pridobiti sredstva za delovanje.
Latex
# 16.02.2018 ob 08:27
Sped bodo nekateri dobro zasluzili.
Kazalo