Vodji Evropske unije pričakujeta, da bosta Ukrajina in Rusija izpolnili svoje obveze iz dogovora v Minsku ter bo premirje na vzhodu Ukrajine res trdno. Foto: Reuters
Vodji Evropske unije pričakujeta, da bosta Ukrajina in Rusija izpolnili svoje obveze iz dogovora v Minsku ter bo premirje na vzhodu Ukrajine res trdno. Foto: Reuters
Angela Merkel in Jean-Claude Juncker
Juncker je pogovor "s prijateljico Angelo" opisal kot "zelo prijateljski kot vselej" in poudaril, da med njima nikakor ni trenj, pri katerih trmasto vztrajajo nekateri evropski mediji. Foto: Reuters
Nemška kanclerka grozi s stopnjevanjem sankcij

"A zdaj se želimo osredotočiti na pozitiven vidik - zagotovitev uspešnega izvajanja tega dogovora," je poudarila nemška kanclerka po pogovorih s predsednikom Evropske komisije.

Kanclerka Merklova, ki se je v Bruslju udeležila tedenskega kolegija komisarjev in se ločeno sešla z Junckerjem, je bila gostja v Berlaymontu nazadnje oktobra 2011 pri tedanji komisiji Joseja Manuela Barrosa, ko je bila glavna tema bančna kriza.

Neprestana komunikacija Bruslja z Rusijo
Tokrat je bila glavna tema kriza v Ukrajini s poudarkom na izvajanju mirovnega dogovora, ki ga je normandijska četverica Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine po maratonskih pogajanjih dosegla sredi februarja v Minsku. Juncker je ocenil, da še niso izpolnjeni pogoji za izvedbo vrha Evropske unije in Rusije, ob tem je izpostavil, da kanal komuniciranja z Rusijo ne le mora ostati odprt, temveč ga je treba tudi neprestano uporabljati, kot se dogaja zdaj ob počasnem vzpostavljanju premirja v Donbasu.

V ospredju tudi prostotrgovinski pakt z ZDA
Merklova in Juncker sta med drugim govorila tudi o poteku pogajanj o spornem prostotrgovinskem sporazumu med EU-jem in ZDA, ki je v Nemčiji tarča ostrih kritik. Med najbolj problematičnimi točkami je mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami.

Predvidena ureditev, ki podjetjem omogoča tožbo države na nadnacionalnih sodiščih, če menijo, da nacionalni zakoni kršijo njihov trgovinski dogovor in ogrožajo njihovo naložbo, naj bi po mnenju kritikov multinacionalkam zagotavljala preveliko moč v odnosu do držav.

Merklova je danes v Bruslju zatrdila, da Nemčija želi ta sporazum, ki je zelo pomemben za delovna mesta v Evropi, in da podpira prizadevanja Evropske komisije, da bi bil politični dogovor sprejet do konca tega leta. V povezavi z mehanizmom za zaščito vlagateljev pa je Merklova pozvala k jasnosti in opozorila, da države ne smejo biti odrinjene na stranski tir. "Kjer je volja, je pot," je še dejala Nemka.

Tudi o težavah evroobmočja
Merklova in Juncker sta komentirala tudi grško vprašanje - ali bo država, ki se je s posojilodajalci pred kratkim s težavo dogovorila za podaljšanje drugega programa pomoči, po juniju potrebovala celovit tretji program, ne le previdnostnega posojila, načrtovanega konec lanskega leta.

"O tem je prezgodaj govoriti," je poudaril Juncker. "Z vsemi močmi si prizadevamo za uspešno končanje drugega programa, na to smo osredotočeni," je izpostavila Merklova.

Komentirala sta tudi trenutno drugo najbolj pereče vprašanje v območju evra - položaj Francije in predlog komisije za dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega francoskega javnofinančnega primanjkljaja. V Franciji poteka zelo intenziven reformni proces, ki gre v pravo smer, je ocenila nemška kanclerka ter znova opozorila, da so reforme nujne za rast, delovna mesta in konkurenčnost.

Nemška kanclerka grozi s stopnjevanjem sankcij