Za potrditev je potrebna dvotretjinska večina, ki pa je po dogovoru slovenske in hrvaške vlade o reševanju vprašanja prenesenih deviznih vlog Ljubljanske banke zagotovljena.

Gosta iz Hrvaške bo ob prihodu v Ljubljano sprejela predsednica vlade Alenka Bratušek, ki bo imela na sedežu vlade tudi pogovore s hrvaškim kolegom Milanovićem. Po razglasitvi izidov glasovanja parlamenta bosta v prostorih DZ-ja skupaj s predsednikom DZ-ja Jankom Vebrom dala izjavo za javnost.

Milanovića in Pusićevo bo ob tej priložnosti sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Predsednik bo nato gostil še slavnostno kosilo v Vili Podrožnik, ki se ga bosta udeležila tudi Bratuškova in zunanji minister Karl Erjavec.

Milanović ima poleg tega na programu ločena srečanja z nekdanjim premierjem in predsednikom SDS-a Janezom Janšo, s predsednikom SD-ja Igorjem Lukšičem ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.

Slovenija bo med zadnjimi državami, ki bodo ratificirale hrvaško pristopno pogodbo. Doslej jo je ratificiralo 22 članic EU-ja, od tega jih je 19 ratifikacijske listine tudi že deponiralo pri depozitarju, italijanski vladi.

Spor zaradi LB-ja
Zapletlo se je zaradi dvostranskega spora o vprašanju LB-ja - točneje tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB-ju in NLB-ju na hrvaških sodiščih za prenesene devizne vloge zagrebške podružnice LB v imenu hrvaške vlade -, ker je hrvaška vlada bankama aprila lani pooblastilo obnovila.

Spor se vleče od leta 1995, ko je Hrvaška banki pooblastila, da v njenem imenu vodita več postopkov izterjave izplačila dolgov LB-ja, ki jih je v 90. letih prenesla v javni dolg, nato pa prek teh bank izplačala delu hrvaških varčevalcev LB-ja Zagreb.

Slovenija je ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pogojevala z umikom pooblastil hrvaške vlade, saj je vztrajala, da gre za vprašanje nasledstva. Državi sta nato po več poskusih vprašanje le rešili z memorandumom, ki sta ga Janša in Milanović podpisala 11. marca in je mednarodnopravno začel veljati 19. marca.

V njem sta se slovenska in hrvaška vlada zavezali, da bosta v okviru določil nasledstvenega sporazuma čim prej našli celovito rešitev vprašanja starih deviznih vlog LB-ja, zato bosta dejavno pristopili k nadaljevanju pogajanj pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu.

Do končne rešitve bo Zagreb zagotovil mirovanje vseh sodnih postopkov, ki potekajo glede prenesenih vlog v imenu in za račun Hrvaške na hrvaških sodiščih proti LB-ju in NLB-ju, kot tudi, da ne bodo sproženi novi. Slovenska vlada pa se je zavezala, da bo nemudoma sprožila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, s ciljem, da se ratifikacija izvede čim prej.

Srečen dan za obe državi
Potem ko je Hrvaška Slovenijo z diplomatsko noto ustrezno obvestila o ratifikaciji memoranduma o LB-ju, je odbor DZ-ja za zunanjo politiko 20. marca soglasno podprl ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, kar je takrat zunanji minister Karl Erjavec označil za "srečen dan za Hrvaško in Slovenijo".

Že 14. februarja so predsedniki parlamentarnih strank na sestanku s predsednikom republike Borutom Pahorjem sprejeli sklep, da se vsi zavzamejo za pravočasno ratifikacijo pogodbe, tako da bo lahko Hrvaška 1. julija postala 28. članica EU-ja. Ratifikacijo je med prednostne naloge na zunanjepolitičnem področju uvrstila tudi nova vlada Bratuškove.

Pozitivna ocena Evropske komisije, ki je v zadnjem poročilu o pripravljenosti Hrvaške na članstvo 25. marca izrazila prepričanje, da bo Hrvaška 1. julija zrela za vstop v EU, naj bi o ratifikaciji pristopne pogodbe prepričala tudi preostale članice EU-ja.

Na sklepno poročilo komisije sta namreč čakali Nemčija in Danska, ratifikacijski postopek se končuje na Nizozemskem, poteka pa tudi v Belgiji, ki ima precej zapleteno parlamentarno zakonodajo.

Komisija je v poročilu še zapisala, da Hrvaška vseh zavez v celoti resda še ne izpolnjuje, a ji zaupajo, da jih bo uresničila pravočasno. Pozdravila je tudi dogovor Slovenije in Hrvaške o reševanju problema LB-ja.

Do Bruslja se je Hrvaška prebijala dobri dve desetletji, tako rekoč od razglasitve neodvisnosti leta 1991, formalno pa so pristopna pogajanja potekala slabih šest let.

Status kandidatke je dobila junija 2004, pogajanja pa je zaradi odprtih vprašanj sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije odprla šele 3. oktobra 2005, skupaj s Turčijo. Po več zapletih, tudi glede meje s Slovenijo, ki so leta 2009 upočasnili njeno približevanje EU-ju in sta ga državi rešili z arbitražnim sporazumom, je pristopno pogodbo podpisala 9. decembra 2011.