Grčija računa na odobritev naslednjega obroka posojila, za katerega mora med drugim reformirati javno upravo. Na sobotnih pogajanjih so se Atene zavezale, da bodo do konca leta zmanjšale število javnih uslužbencev za 4.000 in prerazporedile 25.000 javnih uslužbencev, med njimi tudi 2.000 učiteljev. 3.500 policistov naj bi premestili v vojsko. Foto: EPA
Grčija računa na odobritev naslednjega obroka posojila, za katerega mora med drugim reformirati javno upravo. Na sobotnih pogajanjih so se Atene zavezale, da bodo do konca leta zmanjšale število javnih uslužbencev za 4.000 in prerazporedile 25.000 javnih uslužbencev, med njimi tudi 2.000 učiteljev. 3.500 policistov naj bi premestili v vojsko. Foto: EPA


Preučili bodo tudi razmere na Portugalskem, kjer je očitno pretekli konec tedna vladna koalicija prebrodila krizo. Težave obeh držav v programih pomoči kažejo, da krize v evrskem območju tako ali drugače še ni konec. Sestanka se bo udeležil tudi slovenski finančni minister Uroš Čufer.

Rekordne stopnje brezposelnosti in majavi koalicijski vladi, vsaj v Grčiji in na Portugalskem, bodo v Bruselj na zasedanje finančnih ministrov območja z evrom znova privabile direktorico Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, ki se zadnjih nekaj sestankov ni udeležila.
Viri v Bruslju poudarjajo, da še enega zasedanja evrske skupine v tem mesecu ne bo, tako da bodo morali očitno ministri že danes odločiti, ali si Grčija zasluži naslednji obrok posojila, vreden 8,1 milijarde evrov. Grčija računa na odobritev naslednjega obroka posojila, za katerega mora med drugim reformirati javno upravo. Na sobotnih pogajanjih so se Atene zavezale, da bodo do konca leta zmanjšale število javnih uslužbencev za 4.000 in prerazporedile 25.000 javnih uslužbencev, med njimi tudi 2.000 učiteljev. 3.500 policistov naj bi premestili v vojsko. Svež denar država potrebuje do avgusta, ko mora poplačati več kot dve milijardi evrov obveznosti. Nevarnosti bankrota sicer po navedbah virov v Bruslju ni, saj ima država možnost kratkoročnega financiranja. Grčija je od leta 2010 od EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada prejela že za 240 milijard evrov pomoči.
Odziv trgov na politično krizo na Portugalskem po besedah predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa kaže tveganje, da država zaradi politične krize izgublja težko povrnjeno finančno verodostojnost. Po vladnih napovedih naj bi se portugalsko gospodarstvo do konca leta skrčilo za več kot dva odstotka, raven brezposelnosti pa naj bi se povečala na 18 odstotkov.
Iz Bruslja Matjaž Trošt, Radio Slovenija