Evropska unija
Brexit
Kakšen bo razhod Londona in Bruslja - prijateljski, sovražen, sporazumen? Foto: Reuters
Brexit
Britanska premierka Theresa May vztraja, da bo brexit izpeljala do konca, a kaj se bo v resnici zgodilo konec marca leta 2019, še visi v zraku. Foto: Reuters
Grenlandija
Grenlandija ima od leta 1979 samoupravo, a spada pod Dansko, tako da so tudi Grenlandci prebivalci Evropske unije. Foto: Reuters
Brexit
Veliko je bilo govora o meji na irskem otoku po brexitu, malo pa je znanega o novem mejnem režimu na drugih mejah med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. Foto: Reuters
Gibraltar
Prebivalci Gibraltarja si želijo ostati del Združenega kraljestva, a tudi del Evropske unije. Foto: Reuters
Gibraltar
Gibraltar slovi po mogočni skali, na kateri živijo opice vrste makako. Foto: Reuters
Anguilla
Kaj bodo prebivalcem Anguille pomagale rajske plaže, in čisto morje, če bodo po brexitu težje uporabljali letališče, pristanišče in mnoge storitve na sosednjem otoku Saint Martin, ki bo kot del Francije ostal znotraj Evropske unije? Foto: Reuters
Brexit
Čezmorska ozemlja so popolnoma odmaknjena od velikih središč odločanja. Na fotografiji francoski otok Reunion v Indijskem oceanu. Foto: Reuters
Ozemlje
Francoski predsednik Emmanuel Macron med septembrskim obiskom čezmorskega ozemlja Saint Martin v Karibih. Foto: Reuters
Karibi
Karibske otoke je lani prizadelo več orkanov, najhuje orkan Irma. Foto: Reuters
Brexit
Osnutek dogovora med Londonom in Brusljem ima kar 585 strani. Foto: Reuters

Dodaj v

"Pozabljene" pobrexitovske meje: Gibraltar, Falklandski otoki, Anguilla

Kako bo brexit vplival na britanska čezmorska ozemlja?
21. november 2018 ob 10:03
Ljubljana - MMC RTV SLO

Negotovost glede brexita sega mnogo dlje kot od Londona do Bruslja, saj imajo (ne)odločitve v zvezi z izstopom Velike Britanije iz Evropske unije posledice tudi za 250.000 ljudi, ki živijo na britanskih čezmorskih ozemljih.

Čeprav so nekdanji evropski kolonialni imperiji preteklost, pa si nekatere države še vedno lastijo čezmorska ozemlja, ki imajo različno stopnjo avtonomije. Evropska unija ima tako poseben dogovor s 25 ozemlji, ki spadajo pod upravo Francije, Velike Britanije, Nizozemske in Danske. Ta ozemlja niso neodvisne in samostojne države, ampak so do različne mere odvisne od svojih matičnih držav. Tudi tista ozemlja, ki uživajo veliko mere avtonomije, pa so pri svoji obrambni in zunanji politiki neločljivo povezana z odločitvami Evropske unije.

Pod Francijo tako poleg matične države spada še 13 njenih čezmorskih ozemelj, na katerih živi skupno 2,6 milijona prebivalcev, piše Deutsche Welle. Vsi ti ljudje so francoski državljani, ki lahko na neposrednih volitvah izbirajo predsednika Francije in v francoski parlament (narodno skupščino in senat) pošiljajo svoje predstavnike. Pet ozemelj med njimi – karibska otoka Guadeloupe in Martinique, otočka v Indijskem oceanu Reunion in Mayotte ter Francoska Gvajana v Južni Ameriki, so popolnoma podrejeni francoskim zakonom. Nekoliko več avtonomije pri svojih odločitvah imajo Francoska Polinezija, polinezijski arhipelag Wallis in Futuna, karibska otoka Saint Martin in Saint Barthelemy ter otočka Saint Pierre in Miquelon, ki ležita v Atlantskem oceanu v bližini Kanade. Tihomorsko otočje Nova Kaledonija pa ima poseben status, ki mu omogoča največ avtonomije in tudi glasovanje o neodvisnosti. Zato je pred tedni v Novi Kaledoniji potekal referendum o neodvisnosti od Francije, ki pa so ga domačini zavrnili. Pod pristojnosti in pod ozemlje Evropske unije izmed omenjenih spadajo Nova Kaledonija, Francoska Polinezija, Guadeloupe, Martinique, Reunion, Mayotte, Saint Martin in Francoska Gvajana.

Nizozemska ima nadzor nad šestimi karibskimi otočki, ki jih Evropska unija šteje za čezmorska ozemlja, po razdelitvi Združenih narodov pa ne spadajo med nesamoupravna ozemlja. (Po definiciji ZN- so nesamoupravna ozemlja tista ozemlja, "na katerih prebivalci še niso dosegli polne stopnje samoupravljanja". Gre za ostanek kolonialnih časov, zato ZN poziva k čimprejšnji polni samoupravi teh ozemelj. Svetovna organizacija na seznam nesamoupravnih ozemelj uvršča 17 ozemelj, 14 med njimi spada pod pristojnost evropskih držav.) Nizozemska ima torej šest čezmorskih ozemelj – otoki Aruba, Curacao in Sint Maarten imajo status avtonomnih držav znotraj Kraljevine Nizozemske, otoki Bonaire, Sint Eustatius in Saba pa spadajo pod "posebno upravo" znotraj Nizozemske. Vsi prebivalci so nizozemski državljani in se lahko udeležujejo tako nizozemskih kot evropskih parlamentarnih volitev.

Tudi kraljevina Danska je sestavljena iz treh avtonomnih držav – Danske, Grenlandije in Ferskih otokov. Ferski otoki so samoupravno območje od leta 1948 in ne spadajo pod Evropsko unijo. Grenlandija je samoupravo dobila leta 1979. Evropska unija ima z njo poseben dogovor in jo šteje med čezmorsko ozemlje Danske. Grenlandija zato dobiva tudi finančno pomoč Evropske unije za trajnostni razvoj in ima do določene mere dostop do notranjega trga Unije. Tudi njeni prebivalci so obenem državljani Evropske unije.

In še Združeno kraljestvo, pod katerega spada 14 čezmorskih ozemelj; deset med njimi spada med nesamoupravna ozemlja pod razdelitvi Združenih narodov. Vsako izmed teh ozemelj ima svojo ustavo, vlado in lokalne zakone, a britanska kraljica Elizabeta II. imenuje guvernerje ali komisarje, ki nadzorujejo obrambno in zunanjo politiko ter varnostne sile na teh območjih. Pod britansko oblast spadajo: karibski otoki Anguilla, Britanski deviški otoki, Bermuda, Kajmanski otoki, Montserrat in otočje Turks in Caicos; otočki v bližini Antarktike Falklandski otoki, otok Pitcairn, Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki ter Britansko antarktično ozemlje; otok Sveta Helena v Atlantskem oceanu, Britansko ozemlje v Indijskem oceanu, Suvereno bazno ozemlje na Cipru in Gibraltar na konici Pirenejskega polotoka. Gibraltar je edini izmed naštetih tudi del Evropske unije.

96 odstotkov volivcev v Gibraltarju za status quo
In prav teh 14 britanskih čezmorskih ozemelj se je zaradi izstopa Združenega kraljestva znašlo v veliki negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost. "Skala" (The Rock), kot Britanci imenujejo mogočno skalo v Gibraltarju in ozemlje pod njo, ki leži ob istoimenski ožini na mestu, kjer se Evropa najbolj približa Afriki, je Španija Veliki Britaniji prepustila z Utrechtsko pogodbo leta 1713. Ob britanskem referendumu za izstop iz Evropske unije so prebivalci Gibraltarja s 96 odstotki glasov podprli status quo, torej nadaljnje članstvo v Evropski uniji, zato so bili popolnoma šokirani, ko se je izkazalo, da se je večinska volja odločila za brexit.

Tudi Gibraltar, v katerem živi nekaj več kot 30.000 ljudi, tako v zadnjih mesecih išče nove poti za začetek novega obdobja – svojega obstoja in delovanja po brexitu. 90 odstotkov finančnih storitev v "Skali" je opravljenih z Veliko Britanijo, a veliko se jih vsak dan vozi na delo v Španijo in nasprotno, zato jih skrbi morebitna zaostritev mejnega režima in morebitne spremembe zelo ugodne davčne politike, ki jo vlada v Madridu dojema kot nezakonito konkurenco. "Z brexitom bo Španija verjetno poskusila izsiliti, da Gibraltar preneha biti davčna oaza," je za BBC dejala španska zgodovinarka Mercedes Penalba-Sotorrio. Še bolj pereča pa je več stoletij dolga španska zahteva po prehodu Gibraltarja spet v španske roke, ki pa jo zavračata tako Gibraltar kot Velika Britanija. Ta zahteva je postala še verjetnejša, potem ko je preostalih 27 držav Evropske unije sprejelo odločitev o tem, da noben dogovor med Veliko Britanijo in Evropsko unijo ne velja tudi za Gibraltar, če prej o tem ni sprejet dvostranski dogovor med Madridom in Londonom.

Brexit bo podražil alkohol, cigarete in bencin
V 585-stranskem dogovoru Londona in Bruslja o podrobnostih brexita, podpisanem pred nekaj tedni, je o prihodnjem statusu Gibraltarja napisanega malo. Dogovor govori o dvigu cen tobaka, alkohola in bencina v Gibraltarju, delavci pa bodo še naprej svobodno lahko prehajali v Španijo. Velika Britanija se je namreč obvezala, da bo do 30. junija leta 2020 Gibraltar začel upoštevati dve mednarodni pogodbi o tobaku, ki govorita o omejevanju prodaje tobaka z dvigom davka in strožjo zakonodajo, in o boju proti tihotapljenju tobaka. Tudi na področju tihotapljenja alkohola in bencina, pri katerih je ureditev v Gibraltarju ugodnejša kot v Španiji oziroma preostali Evropski uniji, se je London z osnutkom dogovora o brexitu obvezal, da bo "postavil sistem, ki bo preprečeval vse kaznive dejavnosti", kar bo povzročilo dvig cen alkohola in bencina v Gibraltarju.

London in Bruselj sta podpisala tudi protokol, ki priznava 10.000 Špancem, ki imajo službe v Gibraltarju, status čezmejnih delavcev, kar jim zagotavlja prost prehod meje. Poleg tega Španci v primerjavi z domačini ne smejo biti na noben način diskriminirani glede plačila, delovnih razmer in socialnih pravic. Glede letališča v Gibraltarju sta se London in Madrid obvezala, da se morata skupaj dogovarjati o njegovi uporabi ter sodelovati pri varnostnih in carinskih zadevah. Skupaj morata upravljati tudi vprašanja odvoza odpadkov, skrbi za okolje, znanstvenih raziskav, kakovosti zraka in ribištva v Gibraltarju. Dogovor pa posebej poudarja, da je Velika Britanija še naprej odgovorna za zunanje odnose Gibraltarja. Španci so dogovor pozdravili kot "zelo pozitiven".

Evropska meja sredi Karibov – Anguilla britanska, Saint Martin francoski
Na stisko, v kateri so se znašli, opozarjajo prebivalci otoka Anguilla v Karibskem morju, na katerem živi okoli 15.000 ljudi. Otok v dolžino meri 26 kilometrov, v širino pa pet. Sami besede o tem, ali podpirajo brexit ali ne, niso imeli, posledice britanskega izstopa iz Evropske unije pa bodo vseeno močno čutili tudi na lastni koži. Tako se postavlja vprašanje, ali bo sredi Karibov zaradi brexita nastala trda meja, tista med Anguillo, ki spada med britanska čezmorska ozemlja, in sosednjim otokom Saint Martin, ki spada pod upravo Francije. (Saint Martin je sicer razdeljen na severno francosko in južno nizozemsko stran). Prebivalci Anguille bodo namreč z brexitom 29. marca leta 2019 prenehali biti državljani Evropske unije, a ozemlje je praktično popolnoma odvisno od uvoza, predvsem iz evropskih držav, piše Independent. Anguilla je, kot rečeno, eno izmed šestih britanskih ozemelj v Karibskem morju, a čeprav leži 6.500 kilometrov stran od Otoka, je povsem odvisno od njega – iz Velike Britanije uvažajo celo tekočo vodo. A vse stvari, ki jih uvažajo, z ladjami prispejo v 15 minut oddaljeno pristanišče, ki leži na sosednjem, francoskem otoku Saint Martin, ki kot tak ostaja del Evropske unije. Tudi letališče Anguilla uporablja na Saint Martinu, prav tako poštne storitve in bolnišnično oskrbo.

"To pristanišče je rešilni pas za Anguillo. Če ga ne bomo mogli več uporabljati, se lahko vsi prebivalci Anguille takoj izselimo," je dejal eden izmed članov lokalne oblasti na otoku Roland J. Hodge. Anguilla bi tako brez dvoma glasovala za britanski obstoj v EU-ju, a glasovati ni smela. "Ne verjamem, da je London pomislil na nas, ko je dal na referendum glasovanje o brexitu, zdaj pa smo nič krivi, nič dolžni padli v hudo stisko. Mislim, da okoli 90 odstotkov Britancev ne ve, da Anguilla sploh obstaja. To ni pošteno. Ne moremo odločati sami glede gospodarstva, proračuna, vse mora potrditi London. Smo le lutke v njegovih rokah," opozarja premier Anguille Victor Banks, ki ga skrbi, da se bo meja med Anguillo in Saint Martinom, ki je vrsto let bolj kot ne obstajala le na papirju, saj je med otokoma veljalo prosto gibanje dobrin in ljudi, po brexitu znova vzpostavila.

EU otočkom namenja obsežna razvojna sredstva
Kako prav pride povezava z Evropsko unijo, so mnogi prebivalci Karibov spoznali lani, saj sta bila v divjanju orkana Irma med najbolj opustošenimi prav otoka Anguilla in Saint Martin. Za sredstva za obnovo in razvoj je poskrbel Bruselj, ki je obenem tudi največji dobavitelj razvojne pomoči Anguilli. Če bo London po brexitu tudi sam tako skrbel za svoja čezmorska ozemlja, ni jasno, zato se v Anguilli vse bolj krepijo pozivi k neodvisnosti.

Za ohranitev trenutne odprte meje med Anguillo in Saint Martinom tudi po britanskem izhodu iz Evropske unije se je zavzel tudi predsednik teritorialnega sveta Saint Martina, Daniel Gibbs, ki je dejal: "Brexit se morda Britancem in drugim Evropejcem zdi upravičen, za nas na Karibih pa predstavlja samo gorje. Lahko bi prišlo celo do ločevanja družin. Tukaj pri nas je vse eno – ljudje, prijatelji, kultura, dediščina, zato bo vpliv brexita segel mnogo dlje od le trgovanja z dobrinami in storitvami. Posegel bo v družine in usode ljudi."

Anguillska vlada je zato lani v dokumentu "Anguilla in brexit – pozabljena britanska meja z Evropsko unijo" pozvala k regionalni carinski uniji s Saint Martinom. "Vem, da je težko slišati naš glas, saj v Anguilli živi toliko ljudi kot v kakšni britanski vasi, a moramo poskrbeti, da po brexitu ne bomo postali pozabljeni od sveta," je dodal Hodge. Kako bo videti prihodnje trgovanje med Karibskimi otoki, ki se bodo zaradi brexita znašli nekateri v Evropski uniji, drugi pa zunaj njenih zakonov, je odvisno tudi od tega, ali so ozemlja članice karibske trgovinske povezave Caricom.

Še naprej davčne oaze?
Nohte si lahko zaradi "pobrexitovskega" obdobja grizejo tudi nekatera druga čezmorska ozemlja – razen treh neposeljenih. Britanski deviški otoki, Kajmanski otoki in Bermuda, ki so znane davčne oaze, bi lahko dobili hud udarec, če bo brexit zmanjšal vpliv Londona v določanju mednarodnih pravil in regulacij, ki omogočajo njihovo poslovanje. Usahnitev razvojne pomoči Evropske unije bi lahko pomenila tudi izpraznitev otočkov Sveta Helena in Ascension ob angolski obali in otočka Pitcairn, na katerem sicer živi le 50 duš.

Okrepljene argentinske zahteve po Falklandskih otokih?
Med tistimi, ki bi lahko zaradi brexita izgubili veliko ugodnosti, bodo po mnenju strokovnjakov tudi Falklandski otoki, čeprav britanska vlada zatrjuje, da se njen odnos do svojih čezmorskih ozemelj tudi po marcu leta 2019 ne bo spremenil. A nekateri opozarjajo, da bi lahko britanski izstop iz Unije brez dogovora okrepil argentinske zahteve po otočju, ki mu sami pravijo Malvini in ki so od Južne Amerike oddaljeni približno 480 kilometrov. Skupna površina dveh velikih in okoli 700 majhnih otokov je 12.173 kvadratnih kilometrov.

Argentinci namreč namigujejo, da bi lahko po brexitu okrepili pritisk na London z zahtevo po Falkandskem otočju, saj bo London brez podpore Evropske unije precej oslabljen. Argentinski zunanji minister Jorge Faurie je tako konec oktobra po poročanju Mercopressa dejal: "Po brexitu želimo z Londonom na pogajanja, na katerih želimo zagotoviti tesnejše vezi med ljudmi na otočju in tistimi na celini. Bomo videli, ali bo Evropska unija še naprej ščitila hrbet Britancem. Mi smo pripravljeni na pogovore." Države Evropske unije namreč zavezuje dogovor o iskrenem sodelovanju, ki članice obvezuje, da podpirajo druga drugo pri vprašanju ozemeljske suverenosti. Britanska premierka Theresa May bo čez nekaj dni v okviru vrha skupine držav G20 prvič po letu 2001 obiskala Argentino.

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
ishgilliath
# 21.11.2018 ob 10:56
mjurma2
Am, kaj točno pa Evropa dela hudega VB?
Če Britanci želijo ohraniti prednosti evropskega skupnega trga morajo nekaj ponuditi v zameno, če nočejo imeti "hard border" se morajo o rešitvi dogovorit... Vsi problemi izvirajo izključno iz tega, da si VB želi ohraniti vse prednosti EU-ja in se hkrati z odhodom izogniti vsem dolžnostim. Demagoško igranje žrtve "evropske ječe narodov" se vam pač ne bo izšlo, čas populisitčnega pranja polpismene raje je minil, zdaj se je treba soočit z resničnim svetom.
Šaus
# 21.11.2018 ob 10:57
Jaz bi rad samo pohvalil članek.
Kekec99
# 21.11.2018 ob 10:16
In oni bi Kosovo dali Albancem? Naj raje pometejo pred svojim pragom.
Gautama
# 21.11.2018 ob 11:12
Davcne oaze so eden vecjih zlocinov proti narodu.

Veste koliko problemov bi se resilo, ce bi jih prepovedali ...
Seveda POVSOD po svetu in naekrat.
Kritik25
# 21.11.2018 ob 13:09
mlajši Balaš

Zakaj bi glih Anglezem privoscili mizerijo - ce odstejemo splosno slovensko privoscljivost in zavist, seveda? Ne vem kaj so anglezi nam hudega naredili, v bistvu sploh ne vedo da obstajamo. Ali je to najvecji greh, "no zdaj jim bomo pa tudi mi pokazali!!@#$^&%*"?

Malo preberi zgodovino - pa ne od ljubljenega vodje -pa boš videl, kaj so nam Angleži naredili!

Po 1.svetovni vojni so nam vzeli Primorsko, po drugi cono B in iz Celovca poslali "ta bele" pa še koga, čeprav so vedeli kaj jih čaka v Jugi. Seveda ta velike in tiste z denarjem pa ne!
J@st
# 21.11.2018 ob 10:57
Britanska premierka Theresa May vztraja, da bo brexit izpeljala do konca, a kaj se bo v resnici zgodilo konec marca leta 2019, še visi v zraku.
--------------------
Kaj, če bi že končno odšli, brez ovinkarjenja in oporekanja.....
Alchemist
# 21.11.2018 ob 11:45
Na koncu bodo britanci z Brexitom izgubili še nekaj čezmorskih ozemelj in morda še čez nekaj let Škotsko in Severno Irsko. Če se to zgodi, se bom res krohotal.

Poteza za vračilo k nekdanji slavi, bo poteza za dokončen propad.
Olorin
# 21.11.2018 ob 12:58
@Skippy
"Davčne oaze obstajajo samo zaradi neskončnega pohlepa tistih, ki bi radi živeli na tuj račun. Če ne bi s takim veseljem nekateri drugim praznili žepe in bili tako nevoščljivi, tudi oaz ne bi bilo."

Pohlep tistih, ki ze imajo vec kot lahko sploh porabijo v nekaj svojih zivljenjih pa ne igra vloge, kajne?
audiac
# 21.11.2018 ob 10:22
Britanska premierka Theresa May vztraja, da bo brexit izpeljala do konca, a kaj se bo v resnici zgodilo konec marca leta 2019, še visi v zraku.
Čedalje več indicev nakazuje,da brexita na žalost sploh ne bo ali bo totalno mehak in v praksi bolj navidezen.Elitam ni po volji.Upam,da se motim.
VB je (vsaj za mene) država,ki nekako ne spada v EU.Zato naj še naprej pridno furajo imperij (zdaj jim že parkrat zaide sonce :)) ) na svojem otoku,nas Evropejce pa naj že enkrat pustijo pri miru.
severnik
# 21.11.2018 ob 11:05
Tako se postavlja vprašanje, ali bo sredi Karibov zaradi brexita nastala trda meja, tista med Anguillo, ki spada med britanska čezmorska ozemlja, in sosednjim otokom Saint Martin, ki spada pod upravo Francije. (Saint Martin je sicer razdeljen na severno francosko in južno nizozemsko stran). Prebivalci Anguille bodo namreč z brexitom 29. marca leta 2019 prenehali biti državljani Evropske unije, a ozemlje je praktično popolnoma odvisno od uvoza

To ni vprašanje EU. Naj se obrnejo na svoje.
ishgilliath
# 21.11.2018 ob 12:52
Balaš Junior
Kakšen brezvezen komentar... Angleži so se v to godljo spravili povsem in absolutno sami, kljub temu da je bilo veliki večini že vnaprej popolnoma jasno, kako bo sam Brexit potekal. In ja, ne se čudit privoščljivosti, ker Britanci s tem debilizmom ne bodo povzročili škode samo sebi, ampak vsaj na kratki rok tudi ostalemu delu Evrope.
Floskule o "komunizmu in titoizmu", "nemški nadvladi" in vse ostale nebuloze so samo frustracije folka, ki je pričakoval pravljico s srečim koncem in je zdaj užaljen, ker se preostanek Evrope ni pripravljen podredit očitnemu poskusu izsiljevanja določene Britanske politične opcije (ki je itak imel bolj namen notranjega političnega boja, kot karkoli drugega).
Skippy
# 21.11.2018 ob 11:52
Davcne oaze so eden vecjih zlocinov proti narodu.

Davčne oaze obstajajo samo zaradi neskončnega pohlepa tistih, ki bi radi živeli na tuj račun. Če ne bi s takim veseljem nekateri drugim praznili žepe in bili tako nevoščljivi, tudi oaz ne bi bilo.
yowie
# 21.11.2018 ob 14:26
@Gautama Davcne oaze so eden vecjih zlocinov proti narodu.
Veste koliko problemov bi se resilo, ce bi jih prepovedali ...
Seveda POVSOD po svetu in naekrat.


Obstaja elegentna rešitev - obdavčitev vseh transakcij v davčne oaze (vsaj v takšni meri, kot je razlika v davčni stopnji). Se sploh ne rabiš pogovarjat (pogajat) z njimi. Seveda bodo potem jokali "zakoniti" posli in kako bo to ohromilo njihovo gospodarstvo - po moje bi hitro "prostovoljno" prenehali biti davčna oaza...
Ampak Luksemburg je v EU premočan za kaj takega...
Kekec99
# 21.11.2018 ob 11:29
@leninis_elephant
Evropa je polna ameriškega nuklearnega orožja, tako da ne bo izbrisana le Nova Gorica. Se bojim da bi rade ZDA bile vojno z Rusijo na teritoriju Rusije in Evrope.
ishgilliath
# 21.11.2018 ob 13:45
Balaš Junior

Lahko bi se že odločil, ali smo privoščljivi ali fovšljivi, ker oboje hkrati je protislovno, lol... Sicer pa prosim ne projeciraj svoje očitne nagnjenosti k melodramatični generalizaciji na ostale: to da ne vidim smisla v popuščanju trenutni britanski administraciji v pogajanjih glede nadaljnih odnosov z EU pač še ne pomeni, da želim Britancem propad, kataklizmo, masovno izumrtje ali whatever je tebi uspelo razbrat. In seveda, največje žrtve Brexita bodo prav Britanci, ampak kaj točno bi bil tvoj predlog? Ponovitev referenduma? Popustit Britancem pri celotni farsi?
tupamaross
# 21.11.2018 ob 11:01
Kekec99,
Kosova ne bi dali Albancem, ker ga je aneksiral NATO pakt in tam
naredil eno od največjih vojaških baz.Po nekaterih indikatorjih je v
tej bazi celo jedrsko in bakteriološko orožje.
Olorin
# 21.11.2018 ob 16:05
@Lupo
"1941 je bil Gibraltar edina zavezniška baza v zasužnjeni Evropi!"

Malta?!
mojenovoime
# 21.11.2018 ob 13:08
Gibraltar je Španija.
mjurma2
# 21.11.2018 ob 10:36
Ječa narodov postavlja VB za zgled, kaj se zgodi ob poskusu pobega.
lingam
# 21.11.2018 ob 18:05
Balaš Junior 21.11.2018 ob 12:24
"Slovenci anglezem mizerijo teh politicnih neravnovesij zelo zelo... privoscite."

Niti ne! Privoščimo jo tistim, ki so to zakuhali=politikom!

"Ne vem kaj so anglezi nam hudega naredili, v bistvu sploh ne vedo da obstajamo."

Nič posebnega, so samo eden glavnih (če ne kar glavni) krivcev za dogajanje na Bližnjem vzhodu, Palestina-Izrael, Saudova Arabija, Irak, Libija, .....
Posledica tega je veliko število beguncev, ki se jih tako bojite!
Samo to, pa mislim, da je dovolj!
ElTorro
# 21.11.2018 ob 16:37
iz Velike Britanije uvažajo celo tekočo vodo

Ne me basat, da imajo vodovod napeljan 6000km daleč?
DrKult
# 21.11.2018 ob 11:50
Cherrypickerji se še naprej kregajo. Če že nič drugega, pa je Brexit bil vsaj dobra predstava, ker je iz dolgočasnega britanskega parlamenta naredil pravo zdraharsko žajfnico. Imperialisti si bodo končno sprobali malo lastnega zdravila.
toolovaj
# 21.11.2018 ob 11:03
Na Gibralltarju vozijo po desni, ni 'blema!
topol
# 21.11.2018 ob 18:24
Anguilla ni članica Eu, tako da ni problema z mejami. Ne bo sprememb, ker niso imeli Šengna. Ker je območje mirno, bodo lahko imeli enake mejne formalnosti še naprej. Samostojnost ni opcija, če državljani mislijo z glavo. Pametno je imeti zaščito, če si velikosti občine Slovenske Konjice. Enako je z ostalimi posestmi. Vse so tako majhne, ali pa redko naseljene, da so odvisne od ZK. Vsaka samostojnost bi jim močno škodila. To pa tudi sami vedo, zato je ne zahtevajo. Saj imajo notranjo avtonomijo.
V članku pa so pozabljene še kronske posesti Jersey, Guernsey in Man, ki pa so precej večje in tudi niso v Eu. So pa pred francosko obalo in v Irskem morju.
lingam
# 21.11.2018 ob 17:43
Gautama 21.11.2018 ob 11:12
"Davcne oaze so eden vecjih zlocinov proti narodu.

Veste koliko problemov bi se resilo, ce bi jih prepovedali ...
Seveda POVSOD po svetu in naekrat."

Tako rekoč vsi, če bi bila volja!
JozaTuzni
# 21.11.2018 ob 12:37
Dober članek!
Marekk
# 21.11.2018 ob 19:35
To je vse strah, samo strasijo.
Bo pa tako kot imata Svica in Norveska, v cem je sedaj problem?
lingam
# 21.11.2018 ob 17:49
Skippy 21.11.2018 ob 11:52
"Davčne oaze obstajajo samo zaradi neskončnega pohlepa tistih, ki bi radi živeli na tuj račun. Če ne bi s takim veseljem nekateri drugim praznili žepe in bili tako nevoščljivi, tudi oaz ne bi bilo."

Ravno obratno!
Davčne oaze obstajajo zaradi neskončnega pohlepa najbogatejših in tistih, ki bi to radi postali!
lingam
# 21.11.2018 ob 17:40
severnik 21.11.2018 ob 11:05
"Tako se postavlja vprašanje, ali bo sredi Karibov zaradi brexita nastala trda meja, tista med Anguillo, ki spada med britanska čezmorska ozemlja, in sosednjim otokom Saint Martin, ki spada pod upravo Francije. (Saint Martin je sicer razdeljen na severno francosko in južno nizozemsko stran). Prebivalci Anguille bodo namreč z brexitom 29. marca leta 2019 prenehali biti državljani Evropske unije, a ozemlje je praktično popolnoma odvisno od uvoza

To ni vprašanje EU. Naj se obrnejo na svoje."

Misliš na skorumpirane politike, (bivše) kolonizatorje, ki jih zanima zgolj interes "elit"!
Precej brezupno bi rekel.
Balaš Junior
# 21.11.2018 ob 13:26
Hm. Po dveh odzivih vidim, da gre za obicajno slovencljanje z obicajnimi domisljijskimi vzroki, samo meni se je zdelo, da je protiangleska fovsija in skodozeljnost presegla obicajni nivo in skocila skoraj na protiameriskega.

Tako kot pac amerom privoscimo propad, italijanom revscino, hrvatom vojno, muslimanom pa lakoto, ce ne ze atomskih bom na glave. Mariborcanom grde babe, ljubljancanom meglo in prometne zastoje.

Pac slovenci. Zahrbtni do enakih, izsiljevalski do podrejenih, in priliznjeni nadrejenim (v politicnem smislu nemcem).

Slovenci; pomanjsani srbi, brez poguma in ponosa. Destruktivni navznoter, namesto navzven.

Kako tesno mora biti v teh majhnih glavah. Vedno rad povem, da je v britaniji pol ljudi "slovencev" - kakih 52%, kot smo videli na referendumu. K sreci je tukaj se druga polovica, ki so vredu ljudje in jih slovencitis ni prizadel.
Jožeine
# 21.11.2018 ob 13:12
To okoli Gribraltarja je vse skupaj ena FARSA... Oni imajo še danes mejo in carinske formalnosti na sami meji. Tako, da ne razumem kako bi lahko tulili da želijo v EU, če so tako ali tako izven nje saj niso ne v carisnki uniji, ne v šengenski uniji, ne v monetarni uniji - kaj pa potem sploh so???

Neumnosti!
Lupo
# 21.11.2018 ob 12:45
Jaz sem za nizozemsko čezmorsko ozemlje!
smallbudget
# 21.11.2018 ob 12:29
Vsi govorijo o temu, kako bo Britancem težje po brexitu. Mene pa zanima, kako bo Slovencem. Bomo postali neto plačnica v EU proračun, koliko bo nas to koštalo?
Balaš Junior
# 21.11.2018 ob 12:24
Slovenci anglezem mizerijo teh politicnih neravnovesij zelo zelo... privoscite.

Kako to? A gre za splosno umescanje UK k Ameriki, ki jo pac sovrazimo, ker #SrpInKladivo in #MismoTitoviTitojenas, alo gre bolj za drugo zgodbo - da anglezi ne ubogajonnasih gospodarjev nemcev, slovenci pa ste pridna in poslusna kolonija?

Zakaj bi glih Anglezem privoscili mizerijo - ce odstejemo splosno slovensko privoscljivost in zavist, seveda? Ne vem kaj so anglezi nam hudega naredili, v bistvu sploh ne vedo da obstajamo. Ali je to najvecji greh, "no zdaj jim bomo pa tudi mi pokazali!!@#$^&%*"?
Celine
# 26.11.2018 ob 15:22
Če pogledaš iz vesolja, vsega tega sraja ni.
knesigail
# 25.11.2018 ob 02:09
Zakaj bi Angleži imeli težave z Falklandskimi otoki. Pohrustajo Argentince, kadar želijo...
Pinko Palinko
# 23.11.2018 ob 15:02
@mojenovoime

če je Gibraltar Španija, čigavi sta potem Meilia in Ceuta? Maroški?
QUENDI
# 22.11.2018 ob 10:26
....kolobocija in ostanki fevdalizma......odnos z EU bi moral bioti vezan na status z matično državo .....posamezni dogovori so neupravičeni in že znotraj matice diferencirajo državljane.....ali pa naj dobijo popolno državotvorno samostojnost.......
Lupo
# 21.11.2018 ob 21:15
@Olorin
Malta je otok in ne na celini.
lingam
# 21.11.2018 ob 17:37
severnik 21.11.2018 ob 11:03
"J*** ga al kako že? Saj so se sami odločali..."

Ni tako preprosto, ljudje so bili zavedeni s strani politike, za je glasovalo 51.89%, proti pa 48.11%!
Teh 48.11% bo čutilo posledice čeprav so bili proti!
ElTorro
# 21.11.2018 ob 16:30
Pohlep tistih, ki ze imajo vec kot lahko sploh porabijo v nekaj svojih zivljenjih pa ne igra vloge, kajne?


Če ti celo leto pridno delaš in s tem pridelaš veliko več krompirja, kot si ga sposoben pojesti..... zakaj bi ga bil dolžan polovico dati meni, ki raje celo leto ležim na kavču in gledam TV?
abzng
# 21.11.2018 ob 16:10
No treba je povedati, da je to en boljših člankov o zadevicah po svetu, ki jih sicer pišejo polpismeni MMC novinarji oz. bolje novinarke. Poudarek tega članka je sicer dober, a ne ustreza dejanskemu stanju.

Najprej Nizozemska. Le-ta ima v Karibih 6 otokov (enega po polovici), ki pa imajo različne statuse. Aruba je del t.i. Nizozemskega kraljestva in skupaj z Nizozemsko njen konstitutivni del. Njeni prebivalci niso člani EU in imajo status državnosti. Curacao ima status nizozemskega mesta in prebivalci so člani EU. Podobno velja za Bonaire, ki je povezan z Nizozemskimi antili (Sint Maarten, St. Eustasius in San Saba), kjer pa situacija spet malo drugačna in so in niso prebivalci EU - v odvisnosti od otoka. Že to, da ima vsak svojo valuto nekaj pove. Zadeva je komplicirana, ampak nihče se ne sekira, saj nihče ne računa na nizozemsko pomoč, kar se je izkazalo v hurikanu. Se pravi, da brexit na Anguillo ne bo posebej vplival, saj je problem v Sint Maarten-u in ne Nizozemski.

Francozi se ne sekirajo, saj nimajo nikjer kopenske meje z ne EU, razen na St. Martin/Sint/Marteen, kjer pa so se že zmenili.

Tudi za Angleže ni problema, saj ni nikjer kopenske meje. Anguilla je res mala posebnost, ampak tu je zadeva prtirana. Oni otoki v Atlantiku, pa so dejansko navezani na Ameriko (Bermuda, Britanski deviški otoki...) in niso del EU, v oceanu, pa je okrožje sv. Helene (v članku pozabljen Tristan de cunha) življensko vezano na Južnoafriško republiko. Spet niso v EU - torej. Falklandi in Južna Georgia je posebnost. Niso odvisno od sosedov (z izjemo Čila) - ampak se dejansko vedejo kot del britanskega ozemlja na drugi strani sveta. Brexit ne bo na noben način vplival na odnose med Argentino in Falklandi.

Edina res "pozabljena" meja tako ostaja Gibraltar.

Morda velja malo preveriti podatke, lahko samo v Wikipedii, preden pišete take zadeve - ga. novinarka.
Lupo
# 21.11.2018 ob 15:01
@mojenovoime

1941 je bil Gibraltar edina zavezniška baza v zasužnjeni Evropi!
wowoo
# 21.11.2018 ob 10:31
In čigava kolonija je Slovenija??? Vsaj kar se gospodarstva tiče smo postali Rvačka kolonija!!!
Kazalo