"Mislim, da Evropska unija ni sposobna nadaljnje širitve v neposredni prihodnosti," je del udarnih izjav v intervjuju, ki ga je predsednik bundestaga dal za nemški nedeljski tednik Welt am Sonntag, ki bo uradno izšel to nedeljo, 14. oktobra.

Ali je Hrvaška res (ne)pripravljena?
"Zdaj moramo dokončati toliko nujnih nalog glede utrjevanja skupnosti, da ne smemo dopustiti, da bi ambicije spet zavzele mesto prepotrebne stabilizacije," Lammert opozarja na zahtevno obdobje, v katerem se je znašla Evropska unija.

Lammert je na to neposredno opozoril pred sprejetjem Hrvaške v Evropsko unijo, kar bi se moralo po pričakovanjih zgoditi do konca leta 2013. "Zadnje poročilo Evropske komisije moramo resno vzeti, še posebej ob izkušnjah, ki jih imamo z Bolgarijo in Romunijo. Hrvaška očitno še ni pripravljena na članstvo."

Potrebne prave spremembe, ne samo na papirju
64-letni krščanski demokrat, ki bundestagu predseduje že od leta 2005, je poudaril, da morajo države naslednice Jugoslavije ohraniti možnost, da postanejo članice. Vendar si morajo Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija in Kosovo pogoje za članstvo ustvariti zaradi samih sebe, ne zaradi EU-ja.

"Dobri nameni ne smejo nadomestiti opaznih in dokazljivih sprememb," je še dodal Lammert, ki bo s tem odprl debato o smiselnosti nadaljnje širitve Evropske unije v obdobju, ko se 27-erica spopada z najhujšo krizo od začetka povojnega evropskega združevanja.

Odprta vrata k odpovedi širitve?
Kriza evra, finančna nestabilnost številnih držav, grožnja, da bodo za pomoč morale zaprositi še Španija, Ciper in Slovenija, obdobje varčevanja ... To so le najočitnejši razlogi, zakaj je tudi v bruseljskih krogih vse manj navdušenja za širitev, tudi za omenjeno vključitev Hrvaške.