Vaša ocena: 
Ocena 3,0 od 8 glasov
Ocenite to novico!
| Odpis dolga Grčiji ni prinesel preveč zaupanja v evropska gospodarstva in v smiselnost ukrepa, ki zaradi nespametnih političnih odločitev kaznuje nespametne vložke v nespametne politične odločitve. |
Vsakič znova, ko se uresniči več tednov zanikanj in zavajanj, češ da tisti ne potrebujejo pomoči, se vprašamo, kdo bo naslednji.
Saj res, kdo le bo po Španiji in Cipru naslednji? »Prošnja za pomoč« je v zadnjih dveh letih postala ena najbolj oguljenih in osovraženih fraz, ki v grškem, irskem, portugalskem primeru prinaša izgubo politične volje in težko konsolidacijo javnih financ. Kdo bo po Cipru in Španiji naslednji, ni jasno. Grčija še naprej ostaja »nerešena«. Evrska skupina ji očitno ne namerava izplačati novega obroka pomoči, če ne bo napredka pri izvajanju ukrepov in reform. Želja Aten, da bi se pogajali o spremembah programa pomoči, se trenutno zdi neuslišana. Bolj verjetno je, da se bodo v ponedeljek pogovarjali o prošnjah za spremembe programa, in ne o spremembah. Grški premier Samaras se je v govoru v parlamentu zavzel za odlog pri izpolnjevanju strogih zavez. V Bruslju nepriljubljena Siriza razpravo vladne koalicije o reprogramiranju pomoči že označuje kot zavestno laž, da bi na nedavnih volitvah ujeli čim več glasov.
Zahtevni varčevalni ukrepi
Ciper tudi zaradi grške zgodbe očitno prvič ni želel v Bruselj po pomoč, zdaj je znova (po prvih 2,5 milijarde še za 5 milijard evrov) zaprosil za pomoč Moskvo, a obenem tudi evropske partnerice. Ciper naj bi v zameno za evropska sredstva dobil celovit program pomoči; torej takega, kot ga poznajo Grki. Ciprski predsednik Dimitris Hriostofias trdi, da bo Ciper sam pripravil reforme in ukrepe, ne ker bi to zahtevali drugi, pri čemer pravi, da ne bo sprejel vsega, kar bo predlagala trojka posojilodajalcev.
Jose Manuel Barroso pravi, da ukrepov in reform, ki jih posojilodajalci vežejo na pomoč, ne bi smeli razumeti, kot vsiljene od zunaj, saj so – v tem primeru – v interesu Cipra. »Problem je pomanjkanje pravega voditeljstva,« je včeraj v Nikoziji dejal predsednik Evropske komisije na vprašanje, zakaj ljudje vidijo Bruselj kot vzrok za njihovo gorje, in s tem posredno spomnil, da niso bruseljski birokrati tisti, ki so države silili v čezmerno trošenje.
Ciper sicer za zdajšnje bančne in gospodarske težave krivi odpis dolga Grčiji, kar je prineslo za 100 milijard olajšanja za Atene. Za ciprske banke pa je to pomenilo odpis štirih petin dolga, ki so jih terjale v Grčiji. Ciper naj bi tako potreboval okrog 10 milijard evrov pomoči. Tudi sicer odpis dolga Grčiji ni prinesel preveč zaupanja v evropska gospodarstva ter v smiselnost ukrepa, ki zaradi nespametnih političnih odločitev kaznuje nespametne vložke v nespametne politične odločitve. Še več, velik del vlagateljev se je vsaj potiho, če ne celo na glas, začel spraševati, kateri del evropskega dolga bo naslednji.
Kaj nas čaka?
V zadnjih dneh smo tudi o Sloveniji lahko prebrali marsikaj. Diplomati evrske skupine pravijo, da Slovenija še zdaleč ne potrebuje pomoči, in vse skupaj pripisujejo komunikacijskim šumom in sklepanjem na podlagi izrečenih notranjepolitičnih »prepričevanj« pred obiskom v Bruslju. V začetku tedna je Bloomberg sicer pisal drugačno zgodbo in pri tem navedel besede Michala Dybula iz poljske podružnice BNP Paribas. Ta je dejal, da je "vse bolj mogoče, da bo prav naša država naslednje malo gospodarstvo, ki bo potrebovalo pomoč Evropske unije, usmerjeno na bančni sektor". Obenem so (za ravnotežje in nemara v opozorilo) navedli še besede Lutza Roehmeyerja iz berlinske Landesbanke, ki meni, da je država v boljšem stanju kot tiste, ki so zaprosile za pomoč, toda dodal, da finančni trgi slišijo razpravo in da je »nespametno spodbujati samouresničujoče prerokbe«.
Potrebujemo torej pomoč ali ne? Kdo ve.
Za MMC iz Bruslja,
Kakorkoli obrnemo. Tole se ne bo dobro končalo.
In kaj je rešitev? Voliti drugačne ljudi. Janšo ne bom volil, ker je politično pezde, manipulator in eno govori, drugo dela. Jankoviča tudi ne bom volil, ker je tudi svojevrsten lovilec za lastno kosrit. Edino kar je bolje pri njemu, da mogoče malce več dela za ljudi. Mogoče malce več. Virant je sicer osebno ok, ampak ga obračajo kot prasca na ražnju. Šušteršič ga vrti po svoje; Janši si pa itak ne upa pisnit. Pahor je bil ok, ampak je imel ob sebi kvazi levičarske mongoloide, ki so lovili izključno lastno korist. Vem, da se s takimi pezdeti ne da dobro in koristno delat. in za spremembo je eden redkih, ki je v politiki 25 let, je bil predsednik vlade in vpleten v nobeno korupcijo. Vse kar mu lahko očitam, da je imel ološ os partnerjev. Ampak kaj naj drugega, če so ostali bolj ali manj papki, ki nimajo dometa. Zato bom na naslednjih voltivah volil nekoga, ki še ni kompromitiran. In tako vedno znova, če me prejšnji razočarajo
# 07.07.2012 ob 06:58 Prijavi neprimerno vsebino Ne prositi! To je nekaj najbolj sramotnega, kaj se lahko naši državi in državljanom zgodi. Padli bi v skupino balkansko/mediteranskih držav, ki ne znajo poskrbeti za sebe. Ni važno kako slabo bo, težave moramo rešiti sami.
Jaz trenutnih težav zaradi tajkunskih kreditov, prevzemnih poslov in čudnih rabot naših "gospodarstvenikov" ne mislim reševati. Če so bile banke tako naivne in posojale denar za "dobro" ime in ker je nekdo dobro povetzan z aktualno oblastjo in je vračilo garantiral z dobrimi pogodbami z državo in delnicami, potem naj svoje težave rešujejo same ali pa propadejo. Če se gremo kapitalizem, se ga pojdimo. Ko so te banke in ostale finančne institucije poslovale zaradi takih rabot z dobičkom, so vsi tulili, kako mora biti le-ta nizko obdavčen, da bo denar za investicije. Ker v investicije niso vlagali, pa imajo zdaj težave. In bodimo relani. Bančni sektor globalno ima težave, ker je posojal poceni denar za čudne fiktivne posle na finančnih trgoih in za menedžerske prevzeme. Zdaj pa je tem bankam ostal dolg, ki ga morajo vračati ostalim posojilodajalskim institucijam z višjimi obrestnimi merami, ker denar ni več poceni. Poleg tega pa so se vrednosti delnic in pregretih vrednosti gradbenih projektov znižale in krediti se slabo ali pa sploh ne odplačujejo. Ker pa je vrednost delnic nižja, tudi krediti zavarovani s tem ne pokrijejo stroškov bank.
In zdaj, dragi moj Nikec3, moramo vsi ostali zategovati pas, ker se je elita šla svojo elitnost. Dobičkov niso delili z nami, izgube bi pa radi? Čer je tebi to logično, samo izvoli. meni ni in nimam tega denarja, da bom kril propadle proijekte raznih debeluhov ala Bavčar, Šrot, Kordež, itd..
Tudi globalno pa se svobodno gospodarstvo zdi navadna svinjarija, ker se izvaja neoliberalistični ekonomski genocid v zadnjih 20 letih. Od Čila do Iraka z vso vmesno svinjarijo, ki so jo izvajale ZDA in Kitajska. Me ne bi čudilo, če bi čez par let bral analize, kako je kriza bila umetno sprožena, ker verjemi, dobički najbogatejših in njiohovo premožensje se je samo še povečalo in nekateri v takem sistemu, kjer množica močno zateguje pas, izjemno močno služijo. Primerjaj lestvice vrednosti premoženja najbogatejhših in boš videl o čem govorim.
Mendarodna pomoč, če obstaja, naj pride, ampak brez ozadja in pogojev, ki jo dajeta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka. Ker ti dve instituciji požgeta zaradi svoje "pomoči" še tisto dobrega kar je. Samo zato, da elita še malo več zasluži. To je uničevalni kapitalizem, ki pa se ga bojim. In, ko, če bo kdaj sprejeta ta pomoč, mora obvezno priti do referenduma in zato sem proti temu, da finančne zadeve ne smejo na referendum. Ker ta pomoč je lahko dodatna kraja slovenskega premoženja. S tem, kar bi pa Šušteršič rad naredil, da bi vso naše premoćenje spravil rad na en d.d., pa pomeni,da bi samo olajšal tujim "investitorjem", da bi (kot so že pokradli tudi azijskim tigrom vse kar je bilo vrednega), da pridejo do našega premoženja pod ceno. To je scenarij, ki ga imajo tile SDS firerčki. Patriotizem za njihov lasten žep. Klinc pa tako domoljubje. Take scenarije smo že videli in njihovo igro se da brati, kot izjemno kriminalko.
prepozno, ker takrat več ne bo nobenega Slovenca.
Primer:
Izjava Janeza Janše (original): “Prvega januarja leta 2015 bo republika Slovenija ali že iz gospodarske in finančne krize na hitri poti okrevanja ali pa tam, kjer je danes Grčija.”
Ponarejena izjava–premontirana Mojce Pašek-Šetinc: “Prvega januarja leta 2015 bo republika Slovenija ali že iz gospodarske in finančne krize tam, kjer je danes Grčija.”
http://www.finance.si/forumi/?specialid=
358651&special_type=1
Zdaj še samo potrebno zahtevati vojno odškodnino iz 1991 pa ne bo več potrebno iskati ostale pomoči!
Dajmo delati na tem, da se skupaj ikopljemo iz tega dreka ne pa da se kregamo.
Zavedajte pa se da politiki ne delajo za nas! Vsi delajo za istega gospodarja(denar).
Za vas iz Prednistrovja Poskok.
(rdeče trobilo press)
S to vlado žal ne, ker ima nesposobne ministre. Vizjak propadli obrtnik, Žerjav zafural Nafto, da sploh ne naštevam naprej. Obramboslovci in vojaki pa tudi še nikoli niso bili dobri gospodarstveniki.
pa vsi bi se radi upokojil pri nas pri 50ih, tega je bilo v obdobju 1990-2000 ogromno in to nas zdaj tepe
no države pa brez dvoma niso sesuli delavci, ampak so jo uničili tajkuni v obdobju 2004-2008, saj so sesuli bančni sistem, ampak saj vemo... osamosvojiteljem naj bi bilo vse dovoljeno, celo te iste smo gledali v prvi vrsti nedavne državne proslave