Švica je pogosto priča protipriseljenski retoriki. Foto: EPA
Švica je pogosto priča protipriseljenski retoriki. Foto: EPA

To je hrvaški zunanji ministrici Vesni Pusić sporočila švicarska pravosodna ministrica Simonetta Sommaruga. Ta je Pusićevo v soboto obvestila, da Švica v sedanji obliki ne more podpisati bilateralnega sporazuma o širitvi svobodnega dostopa do švicarskega trga dela, ki ga zdaj uživajo državljani EU-ja, na nove članice Unije.

Odstop Švice od podpisa sporazuma je danes potrdilo tudi hrvaško zunanje ministrstvo. Kot je povedal tiskovni predstavnik švicarskega pravosodnega ministrstva Philippe Schwander, je Sommarugova Bruselj že obvestila o potrebi po reviziji sporazuma o prostem pretoku ljudi. Dodal je, da ministrica že išče rešitev, ki bi zagotovila, da Hrvati ne bodo diskriminirani.

Švicarski državljani so prejšnjo nedeljo tesno podprli uvedbo kvot za priseljevanje iz držav EU-ja, po besedah Schwanderja pa je referendum ustvaril novo ustavno določbo, ki Švici ne dovoljuje podpisa sporazuma, ki bi omogočil neomejeno priseljevanje.

Kvote se bile komajda sprejete
Za pobudo "stop množičnemu priseljevanju" je glasovalo 50,3 odstotka švicarskih volivcev. Švicarska vlada in parlament imata zdaj tri leta časa, da na podlagi referenduma pripravita ustrezno zakonodajo.

Odločitev na referendumu sicer ni v skladu z dogovori Švice z EU-jem o prostem pretoku ljudi. Glede na aktualno obliko sporazuma o širitvi dostopa do trga dela Švice za Hrvate bi po podpisu veljalo desetletno prehodno obdobje, v katerem bi število dovoljenj za hrvaške delavce stalno naraščalo, po koncu obdobja pa bi imeli hrvaški delavci prost dostop do Švice, tako kot drugi prebivalci EU-ja.