Slovaški premier Roberto Fico je dejal, da bo Slovaška delovala v dveh smereh. Najprej bodo vložili tožbo na sodišču v Luxembourgu in kot drugo, Slovaška tega zavezujočega akta ne bo vključila v svojo zakonodajo.

Notranji ministri Evropske unije so na torkovem srečanju izglasovali sporni načrt za prerazporeditev 120.000 beguncev kljub ostremu nasprotovanju štirih članic - Madžarske, Češke, Slovaške in Romunije. Poljska, ki je pred srečanjem napovedovala glasovanje proti, je nato vseeno prispevala svoj glas, medtem ko se je Finska glasovanja vzdržala. V skladu z dogovorom bo Slovenija sprejela nekaj več kot 600 beguncev.

"Rešitev krize odvisna od Nemčije"
Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da bo način reševanja begunske krize odvisen predvsem od Nemčije. Po njegovih besedah se je Madžarska pripravljena strinjati s tem, da Nemčija sprejme vse prebežnike ali nobenega, a kar odločijo v Berlinu, bi moralo veljati samo za Nemčijo. Ob tem je dodal, da Maždarska brani južno mejo Bavarske.

Orban se je zavzel, da bi vsaka članica EU-ja svoje prispevke v evropski proračun zvišala za odstotek, medtem ko bi se vsi izdatki EU-ja zmanjšali za odstotek, da bi oblikovali sklad za reševanje begunske krize.

Bruslej ukrepa proti članicam
Evropska azilna pravila je v svojo zakonodajo ustrezno preneslo le pet članic EU-ja, zato je Evropska komisija sprejela štirideset sklepov o kršitvi zaradi nespoštovanja evropske azilne zakonodaje proti 19 državam EU-ja, 35 jih je že odprtih. Sklepi se sicer nanašajo na prenos evropskega pravnega reda v nacionalne zakonodaje, ne na samo izvajanje zakonodaje.

Sklepi o kršitvah se nanašajo na direktivo o azilnih postopkih, ki zagotavljajo pravičnejšo, hitrejšo in boljšo obravnavo prošenj za azil, direktivo o pogojih za sprejem, ki zagotavlja humane razmere za sprejem in nastanitev prosilcev za azil, ter direktivo o zahtevanih pogojih, ki opredeljuje razloge za priznanje mednarodne zaščite.

Komisija je Italijo, Grčijo, Madžarsko, Nemčijo in Ciper v administrativnem pismu pozvala k pojasnilom glede uporabe uredbe Eurodac; Italijo, Grčijo in Nemčijo pa tudi k pojasnilom o uporabi direktive o vračanju. Le ena država, Grčija, ki je glavna točka vstopa prebežnikov v Unijo, je dobila ponovljeno opozorilo zaradi neizvajanja zakonodaje. Slovenija je dobila uradna opomina, ker komisije še ni obvestila o prenosu direktive o azilnih postopkih in direktive o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil v svojo zakonodajo.

Uradni opomin je prvi uradni korak v okviru postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje. Članice imajo po prejetju prvega opomina dva meseca časa za ustrezen odziv, sicer lahko komisija ukrepa z drugim opominom, imenovanim obrazloženo mnenje. Če tudi ta ne zaleže, lahko članico napoti na Sodišče EU-ja.

Reforma Dublinske uredbe marca
Evropska azilna zakonodaja sicer poleg omenjenih treh direktiv vključuje tudi Dublinsko uredbo, ki opredeljuje, da je treba prošnjo za azil obravnavati v prvi članici Unije, v katero vstopi, uredbo Eurodac, ki ureja odvzem prstnih odtisov, in direktivo o vračanju. V komisiji ukrepanje proti 19 članicam utemeljujejo s prepričanjem, da enotna evropska azilna pravila ne delujejo, ker jih članice ne izvajajo. Komisija načrtuje nadaljnjo reformo dublinske uredbe marca prihodnje leto.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Pod mikroskopom: Koliko prebežnikov v Evropo, od kod, kam?