Nemška kanclerka Angela Merkel je po srečanju izjavila, da je 'končno dobila občutek, da želi Evropa to težavo rešiti skupaj'. Foto: Reuters
Nemška kanclerka Angela Merkel je po srečanju izjavila, da je 'končno dobila občutek, da želi Evropa to težavo rešiti skupaj'. Foto: Reuters
Prebežniki
V Evropo prihajajo novi prebežniki. Tako je pot čez Egejsko morje na grški otok Lezbos premagala nova skupina Sircev. Foto: Reuters

Po mojem mnenju vse to počnemo z zamikom, kajti odziv na migrantsko in begunsko krizo je dejansko pozen, a je ključen čas, ko s pravimi ukrepi še lahko dosežemo stabilizacijo razmer.

Slovenski premier Miro Cerar
Cerar po izrednem vrhu EU-ja

Voditelji držav članic so se v Bruslju strinjali z okrepitvijo finančne pomoči za reševanje begunske krize in poudarili pomen krepitve nadzora na zunanji meji. Izrazili so pričakovanje, da je plodna razprava prispevala tudi k umiritvi strasti in končanju medsebojnega obtoževanja članic, ki smo mu bili priča v preteklih tednih.

"Evropa lahko le iz Sirije pričakuje milijone beguncev. Očitno je, da največji val prebežnikov šele prihaja. Zato je treba popraviti politiko odprtih vrat in oken. Osredotočiti se je treba na ustrezno zaščito zunanje meje in pomoč beguncem in državam v naši soseščini," je poudaril Tusk.

V tem duhu so se voditelji odločili za okrepitev pomoči Libanonu, Jordaniji in Turčiji ter drugim državam na tem območju. V zameno za krepitev sodelovanja bo Unija tem državam namenila več podpore. "Najmanj dodatna milijarda evrov bo sproščena v pomoč beguncem v regiji prek Visokega komisariata ZN za begunce in Svetovnega programa za hrano," je zagotovil Tusk.

Dogovorili so se tudi za podporo državam Zahodnega Balkana pri spoprijemanju z begunskimi tokovi. O tem bo konkretneje govor na konferenci o balkanski poti, ki bo 8. oktobra.

Begunski val ali selitev narodov? Reševanje golih življenj ali s trebuhom za kruhom? Je ob stiski ljudi to sploh pomembno? Na nekaj dilem, ki jih sproža prihod prebežnikov, bo odgovorila Tarča z voditeljem Boštjanom Anžinom, danes ob 20. uri na TV SLO 1.


"Hotspots" še vedno v Grčiji in Italiji

Voditelji so se po Tuskovih besedah dogovorili tudi, da se "trenutni kaos na naših zunanjih mejah mora končati". Ustrezno upravljanje in nadzor naših zunanjih mej je naša skupna odgovornost, ne bi bilo pošteno vse breme naprtiti Grčiji in Italiji, je poudaril Tusk. Dosegli so tudi napredek glede vprašanja središč za obravnavo beguncev, imenovanih "hotspots", ki se je zdelo še pred nekaj dnevi zelo sporno. Voditelji so se v duhu dobrega sodelovanja dogovorili, da bodo te točke vzpostavljene do konca novembra.

Središča za sprejem in popisovanje beguncev v sodelovanju evropskih agencij in državnih oblasti so po neuradnih informacijah še vedno predvidena le v Grčiji in Italiji ter pogoj za začetek izvajanja sheme za premestitev beguncev iz teh dveh držav v druge članice Unije. Za učinkovito reševanje dramatičnega položaja na zunanji meji in za krepitev nadzora na njej so voditelji podprli tudi krepitev evropske agencije za zunanje meje Frontex, evropskega azilnega podpornega urada EASO in evropskega policijskega urada Europol.

Vizumska sprostitev za Turčijo?
Da bi izboljšali zaščito zunanje meje, so se voditelji dogovorili za krepitev dialoga s Turčijo na vseh ravneh, tudi v okviru obiska turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana 5. oktobra v Bruslju. Cilj je okrepiti sodelovanje pri preprečevanju in upravljanju migracijskih tokov.

Turčija je po Tuskovih besedah predlagala vzpostavitev 80-kilometrskega varnega območja, ki naj bi ga vojaško nadzorovali evropska in ameriška stran v zraku in na tleh, a Unija je do tega predloga zadržana. Neuradno se omenja možnost, da bi lahko Unija Turčiji v zameno za zaostritev nadzora na meji ponudila vizumsko sprostitev.

Uporaba Frontexovih sil za hitro posredovanje na turško-grški meji je po neuradnih informacijah malo verjetna, saj ta ukrep, ki je bil prvič in doslej edinkrat uporabljen leta 2010 prav tako na turško-grški meji, takrat ni deloval.

Tudi ideja o vzpostavitvi sistema evropske mejne in obalne straže, ki naj bi jo komisija predlagala decembra, je še v povojih. Tusk ni želel konkretno opredeliti možnosti za zagon tega projekta, poudaril je le, da je zaznal premik v razmišljanju o zunanjih mejah.

"Energična" razprava, a "odličen" sestanek
Predsednik Evropskega sveta je po vrhu znova poudaril, da ti ukrepi ne bodo končali krize, so pa nujni koraki v pravi smeri. "Danes smo se strinjali, da ne moremo več delovati kot doslej. Brez spremembe paradigme bo schengensko območje obstajalo le v teoriji," je posvaril Tusk. Tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da je zasedanje potekalo v precej boljšem vzdušju, kot je pričakoval, in sestanek opisal kot "odličen".

Tusk se je strinjal. Nihče ni nikogar obtoževal, čeprav so nekatera vprašanja še vedno sporna in čeprav je bila komunikacija med madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom "energična", je ponazoril. "To je bil precej simboličen trenutek. Prepričan sem, da je igre medsebojnega obtoževanja konec," je sklenil Tusk.

Cerar: Odziv na krizo je pozen
Razpravo je kot "temeljito, konstruktivno in odprto" ocenil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je dodal, da se EU zdaj končno premika v pravo smer. "Po mojem mnenju pa vse to počnemo z zamikom, kajti odziv na migrantsko in begunsko krizo je dejansko pozen, a je ključen čas, ko s pravimi ukrepi še lahko dosežemo stabilizacijo razmer," je dejal.

Slovenski premier je v razpravi izrecno poudaril, da je treba veliko pozornosti nameniti zahodnemu Balkanu, ki je zelo občutljiv in še vedno ne dovolj stabilen, tako da se lahko politične razmere zelo hitro zaostrijo. To je premier povedal tudi na srečanju s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, s katerim sta se po njegovih besedah sestala predvsem zato, da ga je natančno seznanil z razmerami v tej regiji. Cerar je Junckerja tudi opozoril, da je treba storiti vse za umiritev napetosti med Hrvaško in Srbijo.

Juncker pa je po Cerarjevih besedah Slovenijo pohvalil za dober odziv in vzoren primer ravnanja v evropskem duhu. Premier je povedal, da je bil danes deležen številnih pohval za odziv Slovenije. Ob tem je opozoril, da bo Slovenija morda v prihodnje potrebovala pomoč iz EU-ja. Sloveniji je v okviru evropskega proračuna že namenjenih več kot 40 milijonov evrov sredstev, ki jih lahko uporabi pri reševanju begunske krize. Nujna pomoč pa po Cerarjevih besedah ta hip še ni potrebna.

Slovenija, ki je nedavno uvedla začasni nadzor na meji z Madžarsko, ni zaradi tega ukrepa po Cerarjevih navedbah doslej prejela še nobene kritike, nasprotno, prejela je nekaj pohval in spodbud. Je bilo pa danes po premierjevih besedah poudarjeno, da gre za začasne ukrepe. Evropa želi biti odprta, zato mora varovati svoje zunanje meje, je ob tem poudaril Cerar. Dodal je še, da bodo ta začasen ukrep, ki lahko sicer traja največ dva meseca, podaljševali, dokler bo to potrebno za zagotavljanje varnosti in solidarnosti.

Po mojem mnenju vse to počnemo z zamikom, kajti odziv na migrantsko in begunsko krizo je dejansko pozen, a je ključen čas, ko s pravimi ukrepi še lahko dosežemo stabilizacijo razmer.

Slovenski premier Miro Cerar
Cerar po izrednem vrhu EU-ja