Banka Slovenije je v pregled vključila deset bank, kar znaša 70,8 odstotka celotne bilančne vsote bančnega sistema. Foto: BoBo
Banka Slovenije je v pregled vključila deset bank, kar znaša 70,8 odstotka celotne bilančne vsote bančnega sistema. Foto: BoBo
Boštjan Jazbec
'Zunanje izvajalce smo morali najeti zato, ker je Slovenija izgubila verodostojnost na mednarodnih finančnih trgih in pri evropskih institucijah,' je sporočil guverner Banke Slovenije. Foto: BoBo

Banka Slovenije je za skrbni pregled bančnega sistema, ki je vključeval pregled kakovosti sredstev, vrednotenje nepremičnin ter stresne teste, zunanjim izvajalcem plačala 21,2 milijona evrov.

Stresni testi 12,2 milijona evrov
Stresne teste od spodaj navzgor je izvedla družba Oliver Wyman, skupni strošek je znašal 11,2 milijona evrov, stresne teste od zgoraj navzdol pa družba Roland Berger, skupno za nekaj več kot milijon evrov.

Kakovost sredstev devet milijonov evrov
Pregled kakovosti sredstev sta izvedli družbi Deloitte in Ernst & Young za skupno nekaj manj kot osem milijonov evrov. Za vrednotenje nepremičnin, ki so ga izvedle družbe Deloitte, CBRE Limited, Colliers International in Jones Lang LaSalle, je država namenila skupno nekaj več kot milijon evrov.

Pregledana večina bank
V pregled so vključili 10 bank - Novo Ljubljansko banko (NLB), Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), Abanko Vipa, Hypo Alpe-Adria-Bank, Banko Celje, Raiffeisen Bank, Gorenjsko banko, Unicredit banko Slovenija, Factor banko in Probanko - ki so predstavljale 70,8 odstotka bilančne vsote slovenskega bančnega sistema. Pozneje so zaradi nadzorovane likvidacije izločili Factor banko in Probanko.

Izguba verodostojnosti
Slovenija je morala zunanje izvajalce po besedah guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca najeti, ker je izgubila verodostojnost na mednarodnih finančnih trgih ter tudi pri Evropski komisiji in Evropski centralni banki.

Milijarde za krepitev stabilnosti
Rezultati testov so podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije za krepitev stabilnosti bančnega sistema. Ti za zdaj vključujejo državno dokapitalizacijo NLB-ja, NKBM-ja in Abanke, razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delničarjev ter prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). NLB je država dokapitalizirala za 1,55 milijarde evrov, NKBM za 870 milijonov evrov in Abanko za zdaj za 348 milijonov evrov, preostalih 243 milijonov evrov predvidene dokapitalizacije pa bo država lahko banki namenila, če bo Evropska komisija potrdila Abankin program prestrukturiranja. Tega naj bi Abanka Evropski komisiji predložila do 18. februarja.

Za 4,5 mrd. evrov slabih terjatev prenesenih
Na DUTB-ju naj bi iz teh treh največjih slovenskih bank prenesli za skupno okoli 4,5 milijarde evrov terjatev, pri čemer naj bi transakcijska vrednost znašala 1,68 milijarde evrov.

Dve banki v likvidaciji
Država je poleg tega ukrepe izvedla tudi v Factor banki in Probanki, kjer je septembra najprej začela postopek nadzorovane likvidacije in imenovala izredni upravi, nato pa ju dokapitalizirala za skupno 445 milijonov evrov.