Jabolko spora med Jašovičem in največjo lastnico (državo) so bile delnice Mercatorja. Foto: BoBo
Jabolko spora med Jašovičem in največjo lastnico (državo) so bile delnice Mercatorja. Foto: BoBo

Do zdaj so se namreč direktorji slovenskih podjetij povečini svojih stolčkov oklepali do bridkega konca. "Ne želim delati za lastnika, ki ne želi delati z mano," je svoj odstop pojasnil prvi mož Nove Ljubljanske banke, nekdanji član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič.

Jabolko spora med odstopljenim Jašovičem in največjo lastnico - državo - so bile delnice Mercatorja. Čeprav je nadzorni svet, v katerem ima, mimogrede, država največ članov, pred časom potrdil strategijo banke, na podlagi katere je treba prodati Mercatorjeve delnice, saj ne sodijo v portfelj bančnih posojil, se je država zdaj očitno premislila, je v Drugi jutranji kroniki našega radia komentirala Urška Jereb Branković.

Lastnik sam odloča, kaj bo storil z lastnino
Skupaj z dobro naoljenim aparatom sindikalistov in državno agencijo za kapitalske naložbe je tik pred prodajo deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju naštela kopico razlogov, zakaj prodaja ne bi bila ekonomsko upravičena. Čeprav se je z nekaterimi njihovimi argumenti, kot je na primer ta, da Agrokor svojim dobaviteljem plačuje s kar 300-dnevno zamudo, mogoče strinjati, pa nepreklicno dejstvo, da se lastnik sam odloča, kaj bo storil s svojo lastnino, ostaja.

In kaj zdaj?
Vendar v Sloveniji očitno še vedno ni tako. Ob najmanjši težavi se na pomoč pokliče vsemogočno državo. Zanimivo bo spremljati, kako bo država kot največja lastnica razrešila zahtevo Evropske bančne agencije, da se mora NLB zaradi kapitalske podhranjenosti dokapitalizirati s 300 milijoni evrov. Z drugo največjo lastnico, belgijsko KBC se ji namreč v dveh letih ni uspelo dogovoriti, v kolikšnem znesku bi prispevali svež kapital, prav tako pa do zdaj tudi še ni našla primernega tujega vlagatelja, ki bi NLB dokapitaliziral.

Glede na izgubo NLB-ja v višini 114 milijonov evrov v prvih devetih mesecih in glede na to, da ima banka kar eno milijardo in 700 milijonov evrov slabih terjatev, se zdi, da zahtevana dokapitalizacija z zgolj 300 milijoni nikakor ne bo dovolj.

Urška Jereb Brankovič, Radio Slovenija